Nečisti posli očitno niso ovira za (ponovno) izvolitev

Ljubljana – Začnimo v Mariboru, kjer je situacija mogoče najbolj simptomatična. Tam so namreč pred dvema letoma takratnega župana Franca Kanglerja z geslom »Gotof je« z županskega mesta odnesle mariborske vstaje; v nedeljo pa so ga volivci »prinesli« nazaj v županski finale. A ne gre za osamljen primer; opisujemo nekaj najbolj očitnih.

Iz pepela Kanglerjevega mandata je vstal Andrej Fištravec. »Vstajniški župan« naj bi predstavljal alternativo svojemu predhodniku, vendar je že kmalu zapadel v njegove vzorce delovanja. Zaradi nakupa obleke s službeno kartico in sklepanja podjemnih pogodb s svetovalci ga čaka zagovor pred KPK.

Precej sodne prtljage ima tudi Boris Popovič, novi-stari župan mestne občine Koper. Leta 2009 je bil obsojen zaradi napada na novinarko, leta 2010 zaradi zlorabe položaja, davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin, dve leti kasneje še za razžalitev. Če postane pravnomočna še letošnja sodba zaradi zlorabe položaja, mu grozijo tri leta zapora in dveletna prepoved opravljanja javne funkcije.

Odpuščajoči so tudi volivci v prestolnici. KPK je v začetku leta 2013 ugotovila, da je Zoran Janković »sistematično in večkratno kršil zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju«, kar ga je morda stalo dobrega rezultata na državni ravni, ne pa na lokalni. V Ljubljani pa je po pričakovanjih že v prvem krogu pometel s konkurenco.

Bojan Šrot je bil prav tako izvoljen v prvem krogu za celjskega župana, prvič pa je mestno vodenje prevzel že pred šestnajstimi leti. Okoli njega se je vilo več domnevno nečistih poslov, denimo, nevestnega dela v službi, ker naj bi leta 2004 preplačal propadajočo občinsko stavbo, a je kazenski pregon nato zastaral. V istem letu so se zgodile domnevne nepravilnosti v zvezi z dodelitvijo koncesije za opravljanje dimnikarske dejavnosti, računsko sodišče mu je očitalo neustrezno financiranje svetniških klubov.

V drugi krog z manjšo prednostjo pred protikandidatom odhaja Ivan Vogrin, ki kandidira v občini Lenart. Tam je županoval že dva mandata, leta 2013 pa je bil obtožen oškodovanja občinske blagajne in dobil pogojno obsodbo eno leto zapora s preizkusno dobo treh let. Volivci mu tega očitno niso zamerili. Leta 2011 je bil na Državljanski listi Gregorja Viranta izvoljen v DZ. Aprila 2012 je politično pot nadaljeval kot samostojni poslanec. Razlog je bil v neporavnanih dolgovih, ki jih je ustvaril s svojim podjetjem, zato se je sprl s svojo stranko.

Dosedanjega župana Radencev Janeza Rihtariča je v minulem prvem krogu uspešno izzval prvi med slovenskimi brskalci po arhivih in samooklicani strokovnjak za Udbo Roman Leljak. Samostojni zgodovinar, nekdanji vojaški šifrant in na (že odsluženo) zaporno kazen obsojeni Leljak je v prvem krogu za županom sicer zaostal, a je ob izdatni pomoči SDS vendarle zbral 715 glasov oziroma 29,5 odstotkov vseh.

Trebanjski župan Alojzij Kastelic, ki se bo v drugem krogu pomeril s Špelo Smuk (DROT), se lahko pohvali z lovoriko pravnomočnega obsojenca. V preteklem mandatu se je precej sprehajal po trebanjskem in novomeškem sodišču. Zaradi zlorabe uradnega položaja ga je Okrajno sodišče v Trebnjem junija 2012 pravnomočno obsodilo na sedem mesecev zapora, s preizkusno dobo enega leta. Da je sploh lahko kandidiral za župana, si je omislil stalno prebivališče v Trebnjem, saj sicer z družino prebiva v sosednji občini Mirna.

Župan Zavrča je še petič zapored postal Miran Vuk (SLS), do lanskega leta še eden od dvajsetih najbogatejših Slovencev. Od začetka letošnjega leta pa ga preganjajo davkarji zaradi domnevne utaje nekaj milijonov evrov davčnih obveznosti, ki izhajajo iz prepletenega klobčiča prodajanja podjetij, od Slovenije prek Cipra do Slovaške. Maja letos je razglasil osebni stečaj, poteze podjetja RM Vuk (solastnika sta bila z bratom Romanom) pa proučujejo preiskovalci in obravnava tudi že sodišče.

Najvišja zadolženost občine v državi znaša 1700 evrov na osebo, rekord pa pripada Gornjim Petrovcem. A ta podatek ni odvrnil volivcev, da za župana ne bi ponovno izvolili Franca Šlihthubra, ki v Gornjih Petrovcih županuje že od ustanovitve občine naprej. Občina ima zaradi zadolženosti že nekaj časa blokirane bančne račune, zaposleni v občinskem javnem podjetju nekaj časa niso dobivali plač, občina pa je bila preteklo zimo tako na tesnem z denarjem, da niso mogli kupiti dovolj peska in soli za posipanje cest in se je tudi zato na njihovem območju zgodila prometna nesreča, ko se je v jarek prevrnil avtobus, poln potnikov. Ker zakonodaja za takšne primere ne predvideva ne materialne ne kazenske odgovornosti županov, se Šlihthubru doslej ni zgodilo nič, volivci, ki zadolženosti občine na svoji koži ne čutijo, ampak vidijo in uporabljajo le vse tisto, kar je bilo v teh letih zgrajeno, pa so ga celo nagradili s ponovno izvolitvijo.