Tiskane izdaje
V državah EU je leta 2014 živelo 10 milijonov otrok manj kakor leta 1994. Največji delež prebivalcev, mlajših od 15 let, živi na Irskem (22 odstotkov), Franciji (18,6) in Veliki Britaniji (17,6), najnižji pa v Nemčiji (13,1), Bolgariji (13,7) in Italiji (13,9).
Slovenija je s 14,6 odstotka otrok malo pod evropskim povprečjem, ki znaša 15,6 odstotka (leta 1994 18,6). Vse te številke pa so daleč pod globalnim povprečjem – leta 2010 26,6 odstotka svetovnega prebivalstva še ni dopolnila 15 let, desetletje prej pa celo 30,1 odstotka.
Že od leta 2004 je več Evropejcev, starejših od 65 let, kot tistih, ki so mlajši od 15 let. Povprečna starost prebivalca EU je bila leta 1990 35 let, leta 2013 pa že 42 let.
Starejši, ko gredo od doma
EU je sicer pisana druščina različnih kultur in normativnih ureditev, a je opaziti vrsto trendov, ki so razširjeni prek meja – osamosvajanje mladih je vse kasnejše, vse starejši so, ko se poročajo, in vse več je otrok, ki se rodijo neporočenim staršem. Ženske so vse starejše, ko prvič povijejo dojenčka, in imajo praviloma manj potomcev, kot so jih imele njihove stare mame.
Pri problemu najstniških nosečnosti, ki je sicer pereč v državah tretjega sveta, pri deklicah, starih med 10 in 14 let, v EU izstopata Romunija in Bolgarija.
Med letoma 2002 in 2012 se je število legalno opravljenih splavov v 17 članicah EU, za katere so dostopni podatki, znižalo za 41 odstotkov, kar po mnenju statistikov kaže na boljšo osveščenost pri načrtovanju družine. Slovenija je med državami, kjer je delež abortusov med najnižjimi v vseh starostnih skupinah.
Mladi se v povprečju odselijo od staršev v starosti 26,1 let, s tem da so razlike med državami precejšnje. V skandinavskih državah zapustijo domača gnezda bistveno bolj zgodaj – na Švedskem pri 19,6 letih, na Danskem pri 21 letih in na Finskem pri 21,9 letih – kakor vrstniki v drugih delih Evrope. Najdlje ostajajo doma Hrvati (31,9 let), Slovaki (30,7) in Italijani (29,9). Slovenci so nad povprečjem EU, doma do 28,8 leta. Dekleta se praviloma osamosvojijo prej kakor fantje, v Romuniji, Bolgariji in na Hrvaškem celo več kot 3 leta prej, pri nas pa je razlika nekaj več kot 2 leti.
Ne bi šli v politiko
Glede politične participacije pri Eurobarometru ugotavljajo, da je 56 odstotkov mlajših od 30 let glasovalo na vsaj enih volitvah v zadnjih treh letih. Zgolj 19 odstotkov pa jih je pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi sami kandidirali na kakih volitvah.
Športni klubi so najbolj pogosta oblika »združevanja« mladih – 21 odstotkov starih med 15 in 24 let je včlanjenih v kak tak klub. Precej večji delež pa je športno dejavnih – 74 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk se redno rekreira, bodisi s tekom v naravi bodisi kolesarjenjem ali kako drugo fizično aktivnostjo.
Kajenje je med najbolj razširjenimi razvadami Evropejcev, so pa razlike med njegovo razširjenostjo precejšnje – v Grčiji, Avstriji in na Cipru kadi skoraj tretjina starih med 15 in 29 let, v Romuniji in na Slovaškem pa na primer 20 odstotkov, povsod je delež večji med moškimi. Enako velja za kajenje marihuane – lani jo je vsaj enkrat poskusilo 23 odstotkov Dancev in Čehov med 15 in 24 letom ter 21 odstotkov Francozov in Špancev, najmanj pa naj bi bila razširjena v Romuniji. Slovenija je nekje na sredini lestvice, lani jo kadilo nekaj več kot 15 odstotkov moških in približno desetina žensk v tej starostni skupini.
Alkoholne pijače je lani vsaj enkrat poskusilo več kot devet desetin Nemcev in Estoncev, starih od 15 do 24 let, že na tretjem mestu pa so Slovenci.
Najdlje v izobraževanju
Slovenija ima na področju vključevanja otrok v vzgojno-izobraževalni sistem nadpovprečne statistike – poleg Danske in Portugalske beležimo največji delež predšolskih otrok v vrtcih, prav tako je v skupini držav z več kot 97,5-odstotno vključenostjo otrok v osnovno šolo.
Kasneje so razlike znotraj EU večje – v povprečju se šola 45 odstotkov mladih od 15 do 29 let, največ na Danskem (59). Z leti se vključenost v izobraževanje niža – v skupini od 15 do 19 let je 85 odstotkov, med 20 in 24 je v povprečju 41 odstotkov, najvišja v Sloveniji in Litvi (56 odstotkov). Povprečje za starostno skupino med 25 in 29 je 14 odstotkov, navzgor najbolj izstopa Grčija z 38 odstotki.
Velike razlike med deležem šolajočih se mladih so po mnenju avtorjev študije posledica različnih dejavnikov, med drugim organizacije šolskega sistema, dostopnosti neobveznega izobraževanja in položaja na trgu dela. Mnogi raje dlje ostajajo na fakultetah, kot da bi se pridružili armadi izobraženih brezposelnih.
Leta 2013 je 13 odstotkov državljanov EU, starih med 15 in 24 let, že zaključilo šolanje, niso pa imeli zaposlitve. Najmanj v Luksemburgu in na Nizozemskem (5 odstotkov), največ v Bolgariji in Italiji (22). Delež mladih, ki se niti ne izobražujejo niti niso zaposleni, se je v skupini od 25 do 29 let povečal na 21 odstotkov, denimo dve petini toliko starih Grkov in tretjina Italijanov, na drugi strani pa manj kot desetina Švedov. Slovenija je blizu EU povprečja.
Kritičen je prehod na trg dela
»Izsledki Eurostata potrjuejo, da dajejo naši javni sistemi dobre rezultate,« je ocenila Andreja Črnak Meglič z Inštituta RS za socialno varstvo in ena od avtoric analize Otroci in mladina v tranziciji (objavljena leta 2006). »Imamo eno najnižjih stopenj smrtnosti dojenčkov. Rezultati, povezani z zdravstvenim stanjem, so dobri, le pri starejših od 24 let smo visoko pri deležu debelih. Smo ena redkih držav, kjer mladi pravijo, da nimajo težav pri dostopnosti do zdravnika. Malo najstnikov opusti šolanje. Pri vsem, kar je povezano z javnim sistemom, torej šolstvo in zdravstvo, smo po kvantitativnih podatkih pri vrhu. Po kvalitativnih na šolskem področju pa se pokaže, da nismo tako zelo uspešni, kot bi si želeli. Potrjuje se, da je naš šolski sistem pretirano usmerjen v memoriranje in premalo v kreativnost,« pravi sociologinja.
»Čeprav se revščina povečuje, je Slovenija še vedno med najboljšimi glede stopnje tveganja revščine otrok. Povsem drugačna pa je slika, ko pridemo na trg dela. Dokler je mladina v procesu šolanja, so rezultati še dobri, po 24. letu pa nikakor. Iz družbe skandinavskih držav, ki naj bi bile vzor, pademo med spodnjo polovico, v družbo držav, ki jih je kriza najbolj prizadela: Grčija, Španija, Portugalska, Ciper. Po mojem mnenju pa bi bila podoba še slabša, če bi analizirali še, kaj se dogaja z ljudmi po 29. letu starosti,« je kritična Andreja Črnak Meglič.
Delež brezposelnosti med mladimi je večji kot v celotni populaciji, bistveno več jih je vpetih v negotove oblike dela. »Pri reševanju brezposelnosti mladih gre bolje tistim državam, ki imajo zelo dobro povezavo med izobraževalnim sistemom in trgom dela, denimo Nizozemska, Danska, Avstrija.«
Že druge študije so pokazale, da je poleg ekonomske krize problem neusklajenost izobraževalnega sistema s potrebami trga. »Pri nas je problem tudi zastarela gospodarska struktura, išče se delavce s poklicno izobrazbo, produciramo pa vse več ljudi z visoko izobrazbo. Postavlja se vprašanje, ali se mora izobraževalni sistema prilagajati ali se mora trg dela vendarle začeti spreminjati in iskati kvalitetnejšo delovno silo? Če bomo ostali, kjer smo, bomo imeli nizko dodatno vrednost in bomo zastarela država,« je ocenila sogovornica.
Za velike strukturne spremembe, ki se dogajajo v družbi, nimamo pravih odgovorov: »Kar se dogaja mladim, je samo pokazatelj, kaj se bo dogajalo s celotno družbo v prihodnje. Stroka se ne bo mogla izogniti svoji odgovornosti. Socialni politiki in ekonomisti morajo imeti pred seboj sliko, kaj je vzdržno, ter ponuditi odgovore na podlagi ustreznih ocen dogajanj v družbi. Zdaj smo ujetniki neoliberalnega kapitalizma. Jasno je, da tako ne bo šlo več naprej. Stroka mora nasloviti globalne spremembe na način, da se bo zagotavljala stabilnost družbe. Razmišljati moramo o novi paradigmi. Pogovarjati se moramo o strateških vprašanjih,« je prepričana nekdanja poslanka.
