Davčne omejitve pri nakazilih pomoči

Veliko podjetij bo svojim zaposlenim, ki so jih prizadele poplave, plazovi in druge posledice nedavnih neurij, izplačala solidarnostno pomoč, ki je običajno določena s kolektivno pogodbo. Ta pomoč pa je neobdavčena do 2000 evrov, zato iz gospodarstva že prihajajo pobude, da bi to vsoto za letos in prihodnje leto dvignili na 5000 evrov.

Zaradi humanitarne pomoči se lahko znižajo socialni transferji

V teh dneh, ko se na različnih koncih zbira pomoč za prizadete v neurjih, finančna uprava opozarja na davčne vidike teh nakazil. Kot opozarjajo, so pomoči fizičnim osebam oproščene plačila dohodnine le, če jih prejmejo od organizacij, ki imajo urejen status humanitarne organizacije. Pomoč lahko prizadetim zaposlenim nakažejo tudi delodajalci, vendar se ta ne všteva v davčno osnovno le do 2000 evrov. Ta pomoč je torej lahko tudi višja, vendar se razlika davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja. Iz gospodarstva je zato že slišati pobude, da bi bilo treba to vsoto v sedanjih izjemnih razmerah dvigniti na 5000 evrov, da bi delodajalci lahko prizadetim zaposlenim nakazali več. Toliko namreč znaša tudi najvišja vsota, ki jo lahko fizična oseba podari drugi fizični osebi. Podjetja lahko sicer ustanovijo tudi poseben sklad za humanitarne namene, v okviru tega zbirajo in razdeljujejo višje vsote. To je mogoče tudi prek namenskih računov znotraj humanitarnih organizacij, vendar so ti postopki bolj zapleteni kakor pri nakazilu solidarnostne pomoči.

Pomoč po kolektivni pogodbi

V družbah Hisense Europe, kamor sodi tudi velenjsko Gorenje, niso utrpeli škode zaradi neurij, so pa prizadeti številni zaposleni, ki živijo v okolici. V podjetju Hisense Gorenje Europe pojasnjujejo, da imajo solidarnostno pomoč urejeno s kolektivno pogodbo in da imajo že oblikovano komisijo, ki bo ocenila posamezne prijave. Prizadetim sodelavcem bodo ponudili do 2000 evrov solidarnostne pomoči. Pri tistih, kjer bo škoda višja, bodo dali tudi več, prav tako načrtujejo pomoč občinam, iz katerih prihajajo zaposleni. Preostale zaposlene bodo tudi pozvali k zbiranju sredstev in da gredo pomagat čistiti nastalo škodo.

V Domelu so so si oddahnili, da ujma ni prizadela proizvodnje. Zaposlenim, ki z domovi niso imeli takšne sreče, pa so ponudili štiri dni izrednega dopusta, v skladu kolektivno pogodbo pa jim bodo izplačali tudi solidarnostno pomoč. Večje škode bodo obravnavali individualno. »Gotovo bi bilo dobrodošlo, če bi bila ta meja za neobdavčeno solidarnostno pomoč višja,« pravi Martina Razingar.

V GZS pravijo, da lahko podjetja pomoč posameznikom nudijo tudi prek dobrodelnih organizacij. »Večja težava je pri donacijah za podjetja. Vsaka donacija, ki jo prejme podjetje, ne glede na to, od koga jo dobi, se šteje kot prihodek, ki viša osnovo za odmero dohodnine,« opozarjajo, zato menijo, da bi bila potrebna sprememba zakonodaje.