Poplava nas je povezala v solidarno skupnost

V Sneberju ne skrivajo ogorčenja nad izjavo župana Ljubljane Zorana Jankovića, da se je Mestna občina Ljubljana rešila pred posledicami poplave. »A to ni Ljubljana? Ljudje z Mola so bili tu šele peti dan po poplavi, župana pa še nismo videli. Nekateri pravijo, da so videli njegovega šoferja in avto, njega pa še ne,« je ogorčena Sonja. Osmi dan po poplavi je skupaj s sorodniki za silo počistila hišo, kdaj se bo posušila in kako bo plačala sanacijo, ne ve.

Upokojenka Sonja stanuje v naselju 80 montažnih hiš v Sneberju, v svoji hiši živi že desetletja. Tako kot ne razume, kako je Sava, ki sicer pri njih nikoli prej ni poplavljala, tako hitro zalila njihovo naselje, ne razume niti, kaj je šlo narobe s sistemom obveščanja. »Ob desetih ni bilo nič, sva se s sosedom pogovarjala, kako smo jo dobro odnesli, ko sva že videla, kaj vse se dogaja drugod po Sloveniji. Ob deset do enajstih smo bili že vsi pod vodo, in to v desetih minutah. Sirena za splošno nevarnost se je vključila ob dvanajstih. Takrat smo že plavali in gasilci so s čolni vozili ljudi ven iz hiš. Če bi nas kdo obvestil eno uro ali pol ure prej, bi nam mogoče celo uspelo kaj rešiti, dvigniti v zgornje nadstropje,« pove Sonja.

Navdušeni nad pomočjo prostovoljcev

Ogorčeni so nad neodzivno mestno oblastjo, so pa navdušeni nad takojšnjim odzivom sosedov iz lokalne župnije, skavtov, tabornikov, prostovoljcev iz različnih organizacij. »Ravnokar nam je Jurman pripeljal toplo hrano, Karitas in Rdeči križ, vsi se trudijo in lepo skrbijo za nas. Brez njih bi bili lačni,« pravi Jožica Strgar, ki ima povsem uničeno kuhinjo.

Svinec v Mežici pristojnih za zdaj ne skrbi, blato tudi drugod ni onesnaženo

V bližini s fotografom ogovoriva dekle z zaščitno masko, ki je s samokolnico pripeljala kose namočene kamene volne iz sten poplavljene hiše. »Tu sem s skupino prostovoljcev v okviru Inštituta 8. marec. Delamo, kjer nas potrebujejo, ko se lotimo dela v eni hiši, smo tam, dokler ne opravimo, in potem gremo v drugo,« nam je povedala prostovoljka Tadeja. Na opazko, da se njihovi nasprotniki razburjajo, ker ne vidijo 8. marca med prostovoljci, se je Tadeja nasmehnila in dejala, da se prostovoljcev s kavča res ne vidi.

Damir Hauptman sodi med mlajše ljudi, ki sva jih videla v naselju, seveda ga skrbi, kako bo plačal obsežno in drago sanacijo namočene hiše, obenem pa se zaveda, da so številni njegovi upokojeni sosedje v dosti slabšem položaju kot on. »Poplava nas je s sosedi povezala v solidarno skupnost. Četudi se prej s kom niti nismo pogovarjali, smo zdaj vsi v istih težavah. Dela je ogromno, a ga bomo zmogli s pomočjo prijateljev, znancev in neznancev, ki neprestano prihajajo na pomoč. Ne le iz Slovenije, jutri pridejo k meni na pomoč prijatelji iz Zagreba, v sili se res pokažejo prijatelji,« pravi Hauptman.