V nadaljevanju preberite:
Suhi zadrževalniki, ki naj bi bili ključni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti v spodnjih delih porečij, so ena najbolj osovraženih rešitev zlasti za kmete.
Razumljivo, saj do danes kmetje, ki imajo svoja zemljišča znotraj suhih zadrževalnikov in so bila nekatera tudi večkrat poplavljena, v vsej zgodovini še niti enkrat niso dobili odškodnin. To naj bi se prvič zgodilo aprila.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor ter na direkciji za vode poudarjajo, da je pri zmanjševanju poplavne ogroženosti ključno sodelovanje, tudi sklepanje kompromisov, predvsem pa se morajo končati nasprotovanja ukrepom, ker nekdo noče »reševati« krajev in ljudi dolvodno. Reke ne poznajo občinskih meja, ukrepati je treba od izvira do izliva.
Da ne bodo žrtvovali svojih zemljišč, da bi reševali Celje in Laško, že več let poslušamo kmete v Spodnji Savinjski dolini. Vlada je letos sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za to območje, v gradivu, ki je bilo v pobudi in javno razgrnjeno že lani v začetku leta, je predlog za osem suhih in dva mokra zadrževalnika, po drugi varianti bi bil še en dodaten suhi zadrževalnik.
Na pobudo so dobili 142 različnih pripomb, stališč, predlogov in mnenj, zdaj bodo sledila številna usklajevanja. Pričakujejo, da bi DPN sprejeli do konca leta 2025, graditi bi začeli leta 2026.
