Za zdaj deset milijonov evrov humanitarne pomoči
Odločitve, sprejete na današnji seji, so na novinarski konferenci predstavili minister za naravne vire in prostor Uroš Beržan, evropski komisar Janez Lenarčič, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in v. d. direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Posnetek novinarske konference si lahko ogledate tudi na Delo.si.
»Danes bo izdana odredba, ki bo v času intervencije po poplavah omogočala odprtje trgovin z živili, tehničnim blagom ali otroško opremo tudi ob nedeljah in praznikih, da bodo ljudje lahko hitreje izvedli sanacijo,« je pojasnil Šestan. Podaljšan čas odprtja med tednom bodo trgovine določile same.
Vlada je na današnji seji prebivalcem na prizadetih območjih namenila deset milijonov evrov humanitarne pomoči. Sredstva bosta prejeli humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas, in sicer vsaka po pet milijonov evrov. Pristojnim službam zaščite, reševanja in pomoči je vlada izrekla posebno priznanje.
Odprtje trgovin ob nedeljah in praznikih je namreč mogoče le skozi odredbo, ki jo izda poveljnik civilne zaščite.
Odredba bo po Šestanovih besedah dopuščala tudi podaljšanje odpiralnega časa trgovin, ne bo pa določala časa odprtja, to bo prepuščeno trgovinam.
Na seji vlade so se dogovorili tudi, da vsa komunikacija med ministri, ministrstvi in vsemi, ki želijo pomagati ali sodelovati pri intervenciji po poplavah poteka preko spletnega naslova podpora.urszr@gov.si, v ta namen pa bodo vzpostavili novo domeno, o kateri bodo javnost obvestili naknadno.
»Želimo, da vse naše akcije in ponudbe posameznih nevladnih organizacij ter posameznikov potekajo skozi en kanal,« je pojasnil Šestan. To bo služilo kot podpora štabu, ponudbe bodo ustrezno ovrednotene, da jih bodo lahko ob danih razmerah uporabili, je še dodal.
Pomagal bo tudi Luka Dončić
Slovenski košarkarski as Luka Dončić se je izkazal z novo dobrodelno potezo. Prizadetim v poplavah bo pomagala njegova fundacija. »Pomagali jim bomo po naših najboljših močeh,« so zapisali pri The Luka Dončić Foundation.
»Fundacija Luke Dončića je pretresena zaradi katastrofalnih poplav, ki še naprej pustošijo po slovenskih krajih, uničujejo domove in zahtevajo življenja. V stiku smo z lokalnimi oblastmi z namenom, da podpremo njihova prizadevanja za pomoč, glede na razmere pa se bomo še naprej odzivali na njihove potrebe. Iskreno se zahvaljujemo vsem gasilcem in prvim posredovalcem na terenu, ki tvegajo svoja življenja, da bi pomagali najbolj prizadetim. Vsi prebivalci Slovenije, ki so v poplavah izgubili domove in življenja, so v naših mislih in srcih,« je fundacija zapisala na Instagramu.
Pomoč prizadetim v poplavam je v petek ponudil slovenski kolesarski as Matej Mohorič. Namenil jim bo denarni izkupiček od skupne zmage na dirki po Poljski. STA
Slovenija po pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada
Lenarčič je napovedal, da bo po njegovi oceni Slovenija za reševanje posledic poplav zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Doslej je Slovenija že zaprosila za pomoč prek mehanizma za civilno zaščito, kot je dodal pa lahko pomoč pridobi tudi iz drugih sredstev EU.
Poudaril je, da podobne naravne nesreče v nekaterih drugih državah terjajo veliko žrtev. »V Sloveniji zdaj še ni tako, kar kaže na učinkovitost slovenskega sistema zaščite in reševanja,« je dodal.
»Slovenija v teh težkih časih ni sama. Lahko računa na podporo EU in držav članic na več načinov,« je pojasnil in kot prvega omenil evropski mehanizem za civilno zaščito. Slovenija lahko skozi ta mehanizem zaprosi za konkretno pomoč, ki jo potem v čim krajšem možnem času organizirajo države članice. Za zdaj je Slovenija v okviru mehanizma že zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, da lažje presodi celoten obseg škode.
Druga možna oblika podpore Sloveniji bi lahko prišla iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je po njegovih besedah namenjen prav državam prizadetih v naravnih nesrečah. »Kolikor razumem bo Slovenija zaprosila za pomoč iz tega sklada,« je naznanil.
Za pridobitev pomoči iz solidarnostnega sklada se mora predhodno pridobiti ocene škode, ki so jih poplave povzročile. Za namenitev pomoči iz sklada bi morale te preseči 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka prizadete države.
Med drugimi oblikami pomoči je naštel evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, s katero bi se dalo pridobiti podporo za pokritje uničenja pridelkov in kmetijske mehanizacije. Omenil pa je tudi razpoložljiva sredstva v obstoječih programih EU, kot so kohezijska sredstva, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost.
»Vsaj del teh sredstev je v luči poplav možno preusmeriti za soočanje s posledicami te krize,« je poudaril. Poplave v Sloveniji je označil tudi kot priložnost za pogled v prihodnost, s ciljem, da se izboljšajo priprave in odpornost na prihodnje podobne naravne nesreče.
Prva poročila s terena kažejo, da je po državi poplavljen tudi precejšen delež kmetijskih površin, v celoti pa se obsega škode še ne da oceniti, saj so nekateri deli Koroške, Savinjske doline in Gorenjske odrezani od sveta in nedostopni, kažejo podatki javne službe kmetijskega svetovanja, ki jih je povzelo ministrstvo za kmetijstvo.
Spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč
Da bi lahko vlada čim prej pomagala ljudem, prizadetim v poplavah, je na današnji seji potrdila napovedane spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Kot je povedal minister za naravne vire Uroš Brežan, bodo na ta način pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam še pred ocenami končne škode.
Med novostmi, ki jih prinaša predlagana novela zakona, je Brežan izpostavil uvedbo možnosti izplačila akontativnih sredstev prizadetim občinam za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do višine 20 odstotkov predhodno ocenjene škode.
»Na ta način bomo pohitrili dodelitev sredstev v obliki akontacije, ki bo možna še pred sprejemom končne ocene škode in končnega programa odprave nastalih posledic,« je dejal minister.
Z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pa uvajajo tudi možnost povračila škod v kmetijstvu oz. širijo obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu »de minimis«.
Med pomembnejšimi novostmi novele je Brežan izpostavil tudi, da bo za škodne dogodke veljalo načelo retroaktivnosti, s čimer bodo omogočili vnaprejšnje izplačilo do 20 odstotkov ocenjene škode za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Glede sprejetja predloga zakona v DZ je minister dejal, da trenutno kaže, da bo obravnava po nujnem postopku potekala v prihodnjem tednu.
Predlagane spremembe novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč so že v četrtek na novinarski konferenci predstavili predstavniki več ministrstev in občin. Podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije Samo Turel je napovedane spremembe zakona pozdravil, saj da je škoda naravnih nesreč velika in zahteva takojšnje ukrepanje.
Napovedi ministrstva za naravne vire je pozdravil tudi podpredsednik Združenja občin Slovenije Marko Diaci, ki je dejal, da so ministrstvu predlagali še ureditev neurejenega področja naravnih nesreč lokalnih razsežnosti in znižanje praga za aktiviranje sistema za odpravo naravnih nesreč, in sicer z 0,3 na 0,2 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
Glede omenjenih predlogov je državni sekretar na ministrstvu za naravne vire Matej Skočir v četrtek dejal, da zahtevajo sistemski pristop, zato jih v konkretni spremembi zakona še ne bodo odprli.
Politična enotnost
Zaradi katastrofe, ki jo je Sloveniji prizadejala vodna ujma, je premier Robert Golob sklical sejo sveta za nacionalno varnost, na kateri so bili, kot je napovedal že včeraj, »vsi politični akterji vključno z opozicijo«, da bi poskrbeli, »da v teh časih ostanemo skupaj in smo čim učinkovitejši pri ukrepih«. Vlada želi namreč za čim večjo učinkovitost pri odpravljanju posledic poenotiti odziv vseh akterjev. Potreb po razglasitvi izrednih razmer za zdaj ni, je ocenil svet.
»Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini. To je že dejstvo. Škoda je nepredstavljiva. Prizadeti sta dve tretjini Slovenije. Stroški za prehod v normalno življenje bodo zelo veliki,« je dejal Robert Golob.
Slovenska infrastruktura, cestna in energetska ter objekti za bivanje, so v veliki meri poškodovani. Gre za več sto objektov, škoda bo presegla 500 milijonov evrov.
Vlada pripravlja zakonske spremembe. Že danes se sestane z enim samim namenom: kako opolnomočiti občine in župane, da bodo lahko mimo sistema javnega naročanja začeli naročati blago, da čim hitreje vzpostavijo pomoč. V prihodnjih dneh bodo storili vse za čim hitrejšo sanacijo in odprli tudi trgovine s tehničnim blagom, je dejal premier.
Imamo sistem civilne zaščite, ki je učinkovit in deluje, po njegovem je eden najboljših. »Danes smo v državi izkazali politično enotnost,« je dejal Golob, ki si želi, da bi enotnost trajala čim dlje.
Poziv predsednice Musarjeve
Več kot 3000 dogodkov v 145 občinah v teh dneh pa je izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar. Slovenija takšni katastrofi še ni bila priča v svoji samostojnosti, je dejala predsednica in pozvala organizatorje različnih prireditev, naj upoštevajo navodila.
Pozvala je, naj ljudje ne vlamljajo v tuje hiše, ne izkoriščajo ujme v lastno korist. Musarjeva računa tudi na pomoč iz tujine. Na srečo so domače zmogljivosti za prečrpavanje vode zelo dobre, je dodala.
Izjemno zadovoljna in vesela sem, da je tudi opozicija tukaj z nami, da imamo nacionalno zavest v teh težkih trenutkih vsi skupaj, da bomo skupaj enotno delali, kar se da narediti v tej težki situaciji. Vsi seveda želimo predati sporočilo prebivalkam in prebivalcem, da niso sami, da bo republika Slovenija z vsemi svojimi kapacitetami naredila vse, kar lahko.
Nataša Pirc Musar
Danes so se na svetu pogovarjali tudi o tem, kaj potem, ko voda odteče: »Mirno lahko že danes rečem, da bo potrebna solidarnosti, medsosedska pomoč.« Apelirala je na ljudi, da ju izkažejo in omenila predlog prvaka opozicije Janeza Janše, ki je spomnil tudi na angažiranje skavtov in njihovih organizacij.
Luka Mesec, podpredsednik vlade, se je najprej zahvalil vsem, ki so pomagali na terenu in ki ujme niso izkoriščali za »izboljšanje politične priljubljenosti«. Opozoril je na enotnost, ki jo v tem času Slovenija potrebuje. Obljubil je hitre in učinkovite sanacijske ukrepe in dejal, da bo »politika ljudem nudila vse, kar lahko, da začnejo reševati nastalo stanje«.
Tudi Nataša Sukič je v imenu kabineta predsednice DZ pozvala ljudi, naj »čuvajo svoja življenja, življenja živali« in pozvala k enotnosti in solidarnosti. Omenila je interventno zakonodajo po hitrem postopku, h kateri se bo, kot se nadeja, zavezal tudi državni zbor. Že danes je seja vlade, kjer bodo predlagali interventni zakon. Sejo pristojnih odborov in DZ pričakuje v začetku prihodnjega tedna, v torek ali sredo.
Janez Janša: Pred nami je velika akcija čiščenja in sanacij
Državljane je nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Ta ujma je hujša od vseh v preteklih desetletjih, je spomnil. »Pred nami je velika akcija čiščenja in sanacij,« je napovedal. »Gre za trenutek, ko je treba stopiti skupaj. Razprava o tem, kaj bi lahko storili, kaj bi zmanjšalo drastične posledice, lahko počaka. V tem trenutku se je treba osredotočiti na to, da preprečimo posledice vseh ujm, ki so v zadnjih tednih prizadele slovensko podeželje. Vladi smo predlagali inkluzivni pristop pri pripravi zakona.« Treba je spremeniti tudi prioritete, je pozval. Po njegovem je čas, da »damo na mizo stvari, ki niso bile storjene zaradi številnih birokratskih ovir« in v zakon vključimo tudi druge ukrepe.
Če ne bi elektrarn na spodnji Savi zavirali že več let, Posavje ne bi bilo tako ogroženo, kot je, je omenil Janša. »Čas je, da vsi stopimo korak nazaj. Človeštvo še nikoli v popolnosti ni obvladalo narave.«
Slovenijo zagotovo čaka prerazporeditev pristojnosti in sredstev, ko gre za vzdrževanje vodotokov,« je dejal in poudaril, da občine potrebujejo dodatna sredstva ter dodal, da je treba umiriti tudi razpravo na družbenih omrežjih in omiliti posledice naravne katastrofe, ki je prizadela vse.
Nihče ne bo ostal sam, Slovenija je enotna, je še povzel zaključke sveta za nacionalno varnost Janša.
Denar je treba čim bolj razpršiti
Matej Tonin, prvi mož NSi, je v imenu svoje stranke predlagal, da država čim več sredstev prenese na občine, ki da najbolje poznajo svoja ozemlja in bodo lahko najhitreje odpravile škodo po ujmi. »Denar je treba čim bolj razpršiti,« je dejal.
Vse, ki bi želeli pomagati, premier Robert Golob poziva, da to storijo prek sistema zaščite in reševanja na lokalni ravni.
Ne bodo v prvih vrstah, bodo pa delali
Tudi Matjaž Han je v imenu SD poudaril: »Če kdaj, je pomembno, da smo enotni zdaj.« Med drugim se je zahvalil tudi medijem in zaključil kot minister za gospodarstvo. Kot je dejal, zakonske osnove za ponovno odprtje trgovin ob nedeljah sicer njegovo ministrstvo nima, želijo pa, da v prihodnjih tednih da ljudje pridejo do osnovnih dobrin tudi ob nedeljah. In kakšen je v tem primeru postopek? »Civilna zaščita mora sprejeti odlok, trgovinska zbornica čaka na to odločitev, z njo pa se strinjamo tudi na ministrstvu za gospodarstvo,« je pojasnil.
Četudi politikov v teh dneh morda ne boste videli na terenu v prvih vrstah, ne pomeni, da ne delamo, je zaključil Matjaž Han.
