Na terenu skupno vsaj 14.000 ljudi
Tretji dan organiziranega napotovanja prostovoljcev na območja, ki so jih prizadele vremske ujme, in hkrati na dela prost dan, namenjen solidarnosti s prizadetimi, pristojni niso zaznavali težav na terenu. Kljub velikemu številu prostovoljcev je vse potekalo tekoče.
Za pomoč pri odpravljanju posledic najhujše naravne nesreče v zgodovini samostojne države je od sobote v uporabi spletna aplikacija Poplave 2023, prek katere je pomoč ponudilo že na tisoče ljudi. Hkrati je bil za območja Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnemu ob Savinji zaradi varnosti vzpostavljen poseben režim za dostop prostovoljcev.
Dostop na ta najbolj prizadeta območja brez naloga civilne zaščite tako ni mogoč. To velja tudi v ponedeljek in torek, ko sta dela prosta dneva in se je oditi pomagat odločilo še več ljudi kot v prejšnjih dneh. Za zdaj vse poteka tekoče, so za STA povedali na Policijski upravi Celje. Težav ne zaznavajo niti v prometu in prav tako ne z morebitnimi posamezniki, ki bi želeli priti do prizadetih krajev brez predhodne prijave.
Po podatkih Sandija Curka, poveljnika regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko, se je za ponedeljkovo delo na dan solidarnosti v aplikaciji Poplave 2023 prijavilo okoli 12.000 ljudi. Izdanih je bilo 90 nalogov za skupine, v katerih je bilo od 30 do sto ljudi. Največ prostovoljcev se je zbralo v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem.
Poleg tega je v ponedeljek pri čiščenju in sanacijah prizadetih območij sodelovalo še približno 2000 ljudi, ki imajo na teh območjih objekte, ali so njihovi sorodniki in prijatelji. Točno število ljudi, ki so se ob dnevu solidarnosti s pomočjo odzvali na prizadetih območjih, bo po zagotovilih uprave za zaščito in reševanje znano v sredo.
Čistijo polja, travnike, žagajo naplavine in pobirajo smeti
Delo na terenu v občini Mozirje od prvega dne vodijo gasilci PGD Mozirje. Številni prostovoljci so se zbrali pred gasilskim domom že zjutraj, tam pa so dobili naloge za delo v občini. V Mozirju ni poplavljala le Savinja, ampak tudi njeni pritoki, zato je bilo naplavin, blata in mulja ogromno. Do danes so že ogromno postorili, kljub temu pa je v občini okoli tisoč prostovoljcev, je povedala Urša Zgojznik: »Velik naval je bil že v soboto, takrat je bilo tu okoli 800 prostovoljcev. Danes smo se še bolj skoordinirali. Vsak prostovoljec, ki je poklical in se prijavil, je moral tudi povedati, koliko ljudi pride. Pride jih vsaj tisoč, to pa je tudi zgornja meja, ker nimamo toliko parkirišč. Čistijo polja, travnike, žagajo naplavine in pobirajo smeti.«
Zjutraj je bila malo za Letušem že kolona vozil. Policija vsakogar ustavi in preveri, kam je namenjen. Gre namreč za območje z omejenim dostopom.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je v Mozirju na kriznem sestanku sestala s predstavniki kmetov in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Povodenj je na območju Zgornje Savinjske doline prizadela približno 180 kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, so po kriznem sestanku sporočili s kmetijskega ministrstva.
Na pogovorih so predstavniki kmetov ministrici predstavili izzive, s katerimi se soočajo. Po navedbah ministrstva so poudarili, da trenutno težav s krmo nimajo, bo pa treba to težavo reševati v prihodnjih mesecih. Prav tako bo treba po njihovih opozorilih urgentno vzpostaviti lesene hleve za živino, ki se zdaj pase na planinah.
V Strugah ključni težka mehanizacija in ureditev ceste
Eden najbolj uničenih, če ne celo najbolj uničen zaselek so Struge, gre za vasi Strmec in Raduha v občini Luče. Tam imajo zadnjih nekaj dni vsak dan od 200 do 300 ljudi, ki pomagajo. V to številko so vključeni številni vojaki, tudi tuji. Kot so povedali domačini, je zanje ključna trenutno težka mehanizacija, saj morajo še pred jesenjo urediti brežine, strugo, tone in tone materiala odstraniti iz struge Savinje. Tudi te dni so tu prostovoljci, ki pomagajo predvsem pri čiščenju okolice in hiš.
Med njimi je bil tudi Mitja Molan iz Spodnje Pohance iz občine Brežice: »Z gasilci smo prišli že v petek, iz Posavja nas je bilo okoli 200. Danes pa sem prišel s sinom kot prostovoljec. Delamo vse, kar nam rečejo. Si pa želim, da bi ta entuziazem prostovoljcev trajal čim dlje. Ne samo danes, jutri, pojutrišnjem, ampak tudi v naslednjem obdobju. Šah-mat pa mora dati država. Drugače ne bo šlo. Vsekakor je pa dobro, da smo se kot narod pokazali.«
V Strugah je Savinja imela kar dve strugi, eno si je vzela kar po državni cesti. Čeprav so že prejšnji teden veliko nasuli, v enem delu voda še vedno teče tudi tam, kjer prej ni. Prebivalci so vsake pomoči hvaležni, pravijo pa, da so ogromno že naredili sami, takoj ko se se lahko vrnili na domove. Najbolj si tako želijo, da bi čim prej uredili cesto, da bi lahko težka mehanizacija prišla do njih.
Iz Kranjske Gore je na Ljubno prišlo 52 prostovoljcev. Prejšnji teden so začeli čistiti v Mengšu, potem v kampu Menina v Rečici ob Savinji, v ponedeljek so na Ljubnem, je dejal njihov vodja Blaž Veber: »S seboj smo pripeljali tudi orodje in so nam dodelili čiščenje območja športnega parka s skakalnicama. Očistili smo naplavine v izteku skakalnice, čistimo, da bo tako urejeno, da bodo tisti, ki upravljajo športni park, imeli še fino urejanje. Je pa to delo za nas precej lažje, kot če greš v vas in čistiš v hišah, kjer je ljudem odneslo res vse. Glede na katastrofo, ki se je zgodila, je najmanj, kar lahko storiš, da dan ali dva nameniš pomoči drugim in pomagaš, kjer lahko.«
Civilna zaščita poziva vse, ki želijo pomagati, naj to storijo organizirano. Prostovoljci se lahko za pomoč prijavijo prek aplikacije Uprave RS za zaščito in reševanje (https://poplave2023.urszr.si/), tisti, ki so se za pomoč dogovorili sami, pa morajo to sporočiti na naslov stabcz.notranjska@urszr.si. Po preverjanju podatkov bo civilna zaščita v najkrajšem možnem času dodelila delovne naloge.
Za območje Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnem ob Savinji od sobote do preklica zaradi varnosti namreč velja poseben režim za dostop prostovoljcev. Dostop brez naloga tako ni mogoč.
Iz Celja je, kot so sporočili iz celjske občine, odšlo okoli petsto prostovoljcev. Z desetimi avtobusi so odšli na delovne akcije v občine Škofja Loka, Gornji Grad, Ljubno, Rečica ob Savinji, Mozirje, Braslovče in Žalec.
V občini Kostel so odpovedali za ponedeljek in v torek predvideno največjo občinsko prireditev Tamburanje va Kostele. Namesto tega se je ekipa iz Kostela solidarnostno odpravila v Črno na Koroškem, kjer bo pomagala pri odpravljanju posledic poplav. Med drugim bo gostinec, ki bi sicer kuhal na prireditvi, pripravil vsaj 300 obrokov.
Predsednik vlade Robert Golob si je ob današnjem dnevu solidarnosti ogledal posledice ujme v Komendi in Mengšu. V Komendi je izpostavil, da so največ škode utrpeli ljudje na svojih domovih, prizadetih je 80 odstotkov prebivalcev. V Mengšu je najbolj prizadet vrtec, iz katerega so morali otroke reševati gasilci. Zdaj iščejo nadomestne prostore.
Na pomoč tudi študentje
Pri odpravljanju posledic ujm so aktivni tudi študentje in njihove organizacije. Organizirali so zbiranje denarne pomoči in skupne odhode skupin na prizadeta območja, so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Študenti so bili aktivni že prejšnji teden, vse pa na ŠOS pozivajo k pomoči. Študentska organizacija se pri tem pridružuje pozivom delodajalcev in sindikatov, da tudi študentom, ki so poleti in med letom opravljali študentsko delo, ujme pa so jim uničile streho nad glavo, vlada nameni izredno nadomestilo za izpad dohodka.
Člani vlade te dni obiskujejo več krajev na prizadetih območjih, kjer si ogledujejo nastalo škodo, srečujejo se s prizadetimi in sodelujejo pri odpravljanju posledic. Zunanja ministrica Tanja Fajon se je na letališču Slovenj Gradec sestala s predstavniki tujih oboroženih sil, ki pomagajo pri odpravi posledic ujme v Sloveniji. Zahvalila se jim je za neprecenljivo pomoč in poudarila, da ne bo pozabljena.
»Danes sem si ogledala bazo, kjer so zadnje dni vzletali helikopterji v pomoč regiji. Tu imamo delegacije, obrambne enote iz vrste držav,« je dejala ministrica ob obisku letališča. Pri tem je poudarila, da vlada pripravlja nov interventni zakon, za katerega so pomembne tudi informacije s terena.
Pojasnila je, da Sloveniji pomaga več kot deset držav, in sicer tako s helikopterji in pomožnimi mostovi kot s težko mehanizacijo za prečiščevanje rek, kar je te dni po njenih besedah ključno. Dodala je, da so en pomožni most končali v Prevaljah, gradijo pa tudi druge mostove.
Iz Poljske priletelo letalo s 33 paletami pomoči za prizadete v ujmah
Na Brniku je pristalo letalo poljske vojske s 33 paletami humanitarne pomoči v vrednosti 80.000 evrov, ki jo je Poljska Karitas namenila prizadetim v nedavnih ujmah. Letalo je med drugim pripeljalo 25 razvlažilnikov. Na Poljskem bo v torek po cerkvah potekal dan solidarnosti s Slovenijo, zbirali bodo sredstva za prizadete v poplavah.
Poleg 25 sušilcev poplavljenih prostorov je Poljska Karitas v Slovenijo poslala 16 palet higienskih potrebščin, sedem palet orodja, lopat, metel in drugih čistilnih sredstev, štiri palete trajno pakirane hrane ter šest palet novih oblačil, posteljnine in odej, je medijem ob pristanku poljskega letala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana povedala koordinatorica mednarodne pomoči po poplavah pri Slovenski Karitas Jana Lampe.
Zbiranje pomoči nadaljujejo tudi druge organizacije. Gre tako za pomoč v denarju kot v opremi. Med mnogimi, ki pomagajo ali bodo še pomagali, so se npr. oglasili iz Zveze Rotary klubov Slovenije. Spomnili so, da je humanitarna organizacija Rotary Distrikt Slovenije in Severne Makedonije za prizadete v poplavah organizirala akcijo zbiranja sredstev, ki bodo v celoti namenjena oskrbi najbolj ogroženih skupin prebivalstva, obnovi uničenih domov in infrastrukture ter nudenju psihosocialne podpore prizadetim.
Računalniška oprema za prizadete v poplavah
Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) je vzpostavila pomoč prizadetim v poplavah v obliki računalniške opreme. Kot so sporočili, gre za brezplačne komplete namiznih računalnikov z monitorji in pripadajočo opremo, ki jih v okviru svoje redne dejavnosti nudi Društvo Duh časa. Pomoč vključuje tudi dostavo računalniške opreme.
Zainteresirane posameznike, gospodinjstva, institucije in humanitarne organizacije pozivajo, da stopijo stik z njimi, in sicer prek spletnega obrazca: https://obrazci.duh-casa.si/ ali prek kontaktnega naslova sticisce@nefiks.si ali po telefonu (med 9. in 13. uro) na številki 040/ 698 915 (Urška Marzidovšek).
Preberite še:
S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.
SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.
Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.
