Dan solidarnosti, pomoč podjetjem za vsaj tri mesece, dopust za prostovoljce
Poleg solidarnostnega dneva bodo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih bo potrjeval državni zbor po nujnem postopku v sredo, prinesle tudi kritje intervencijskih stroškov in vnaprejšnje predplačilo prizadetim občinam do 40 odstotkov ocenjene škode, širitev obsega upravičenosti za škodo v kmetijstvu pa tudi podjetjem in samozaposlenim ter plačan sedemdnevni dopust za prostovoljce, ki bodo pomagali pri odpravi posledic poplav.
Kot je napovedal predsednik vlade Robert Golob, bo država krila 80-odstotno subvencioniranje nadomestila plače v primeru čakanja na delo ali višje sile, kar je deloma razočaralo gospodarske organizacije, ki so po sestanku z gospodarskimi ministrom Matjažem Hanom in ministrom za delo Luko Mescem pričakovale v družbah z veliko škodo 100-odstotno financiranje. Po zadnjih podatkih naj bi bila pomoč omejena na tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Kot so sporočili z ministrstva za delo, pa se bo zagotovila tudi pomoč v višini 1200 evrov na mesec do konca leta za samozaposlene, ki zaradi poplav ne morejo opravljati svojega dela ali je to bistveno okrnjeno.
V nasprotju s solidarnostnim dnevom, ko država ne bo krila morebitnih nastalih stroškov, pa so na vladi obljubili, da bo krila sedem dodatnih dni plačane odsotnosti z dela za vse, ki bodo pomagali pri odpravi posledic poplav. Kakšen natančno bo postopek za porabo teh dni, še ni povsem jasno, saj so ministrstva napovedane ukrepe zvečer še usklajujejo.
Vlada se je odločila, da bo 14. avgust dan solidarnosti in dela prost dan, je na instagramu sporočil premier Robert Golob. Kot je zapisal, želi, da Slovenija te težke in naporne dni sklene v duhu solidarnosti. »Da pomagamo znancu, sosedu, prijatelju, vsem, ki so jih prizadele hude poplave,« je dodal.
»14. avgust bo dan, ko bo vsa Slovenija stopila skupaj in ko bo vsak od nas po svojih močeh prispeval svoj delež. Prepričan sem, da Slovenija to zmore,« je dejal Golob.
NSi je medtem z amandmajem predlagala 100-odsotno predplačilo.
Sama novela omogoča tudi podlago, da se za odpravo posledic naravnih nesreč lahko sredstva namenijo tako v nepovratni kot povratni obliki in tudi v obliki posojilnih skladov ali jamstvenih shem ter da država v primerih, ko bo škoda tolikšna, da bi lahko ogrozila obstoj kmetijskih gospodarstev, pomaga tudi takrat, ko bi kmetje škodo lahko zavarovali.
Von der Leynova v sredo na najbolj prizadeta območja v Sloveniji
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo v sredo v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča obiskala Slovenijo, kjer si bo ogledala najbolj prizadeta območja v poplavah. V okviru obiska bo s premierom govorila tudi o načinih, kako bi EU lahko podprla prizadevanja za obnovo in preventivo. Ursula von der Leyen bo tudi nagovorila državni zbor, ki se bo sestal na izrednem zasedanju.
Koliko natančno znaša vladna pomoč, so po zadnjih spremembah na seji vlade na ministrstvih še preračunavali, a so že odprli tudi vprašanje rebalansa proračuna za letos, in sicer v delu o proračunski rezervi, ki jo nameravajo za sanacijo škode po poplavah za zdaj povečati za okoli 220 milijonov evrov. K rebalansu naj bi se vrnili v četrtek. Dolgoročneje pa razmišljajo o ustanovitvi posebnega solidarnostnega sklada z dodatnimi sredstvi za financiranje sanacije.
Za urejanje škode po poplavah v prihodnje naj bi bilo po napovedih vlade sicer potrebno dodatno spreminjanje zakonodaje, z župani so govorili tudi o možnosti posebnega zakona, ki bi zajel vprašanje odprave posledic poplav.
Nadomestne gradnje za prizadete družine
Danes so se pogovarjali tudi o tem, kako z zakonskimi spremembami zagotoviti neposredno pomoč ljudem v obliki nadomestnih gradenj za prizadete družine, pri čemer bo država sodelovala z občinami.
Vladimir Prebilič, župan Kočevja, je pojasnil, da nekatere občine nimajo nadomestnih parcel za gradnje, nima pa smisla postavljati objektov na zemljišča, ki so deklarirana kot nevarna.
Poteka debata, da se – enako kot v popotresni gradnji v bivši Jugoslaviji – po sanaciji vrne v te načrte tudi nadomestna gradnja: »Torej, da občine zagotovijo zemljišča, uredijo komunalo – a to danes traja sedem let, ta postopek želimo seveda pospešiti. Trenutno nobena gradnja ni vključena v sanacijski načrt, kar pa mi želimo spremeniti,« je pojasnil Golob.
»Obenem je bil govor o tem, kako pomagati pri stanovanjih. Aplikacijo poplave 2023 bomo verjetno razširili s tem, da bi ponujali na njej tudi začasna stanovanja: torej šlo bi za register razpoložljivih stanovanj. V tej aplikaciji bi država ponudila stanovanja, ki jih ima na voljo, prav tako posamezniki. Radikalno bomo morali pospešiti postopke za prostorsko umestitev, država pa bo prevzela odgovornost za gradnjo teh nadomestnih stanovanj/hiš. Ni problem v tem, da se zgradi montažna hiša, saj to po besedah izvajalcev traja nekje tri mesece, ampak so problem vsi ostali procesi,« je dejal Golob.
Novinarska konferenca po seji vlade in srečanju predsednika vlade Goloba s predstavniki občinskih združenj:
Preberite še:
S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.
SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.
Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.
