Alarmantno stanje ozračja terja nujne ukrepe
Raziskave, izvedene nad Azijo, so pokazale skrb vzbujajoče stanje ozračja na tem delu planeta kot posledico uporabe neprimernih energentov in zastarelih tehnologij, ki najbolj onesnažujejo in povzročajo hude okoljske spremembe. Danes so predstavili rezultate letošnjih okoljskih meritev, ki jih je v okviru projekta GLWF - Green Light World Flight izvedel letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič.
Lenarčič je meritve opravil aprila letos v zračnem prostoru 12 držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Med izvajanjem meritev je bila vidljivost zelo slaba, zaradi izjemno onesnaženega zraka, na skoraj vseh 20.000 kilometrih, kolikor je bila dolga pot. Najslabše stanje ozračja so zaznale merilne naprave, nameščene na Lenarčičevem letalu (Advantic - WT10 Research) nad Jordanijo, Indijo, Bangladešem in Nepalom, kjer so bile v času meritev izjemno visoke temperature, tudi do 40 stopinj Celzija, kar je povzročilo dvig mešalne plasti zraka z veliko koncentracijo delcev na višino štirih do petih kilometrov.
Tako onesnažene zračne gmote se ob ustreznih zračnih tokovih prenašajo proti severu nad območje himalajskih vrhov, kjer na ledenikih ustvarjajo temni pokrov, ki absorbira več toplote in povzroča pospešeno taljenje virov pitne vode za dve milijarde ljudi, kolikor jih živi na tem območju.
Tudi pri nas ni veliko bolje
Podoben problem, ki lahko povzroči pomanjkanje virov pitne vode na našem območju, je pred leti misija GLWF zaznala tudi na območju alpskih ledenikov, kjer pospešeno taljenje, poleg črnega ogljika, povzroča tudi saharski pesek. Samo v zadnjem letu so švicarski ledeniki izgubili šest odstotkov celotnega volumna, ledenika pod Triglavom in Skuto pa sta tako rekoč že izginila.
Problematika je še posebej izrazita v jesenskem in zimskem času, ko se onesnaževanju zaradi naraščajočega prometa pridružijo še izpusti iz ogrevalnih naprav. Zaradi podnebnih in geografskih značilnosti Slovenije se hladen, onesnažen zrak zadržuje pri tleh in resno ogroža zdravje ljudi.
Ekipa znanstvenikov, ki jo pri misiji Green Light World Flight vodi dr. Griša Močnik, vodja centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici, je po analizi letošnjih meritev ocenila, da bi morali čim prej pristopiti k izvajanju obsežnega svežnja ukrepov, s katerim bi preprečili najbolj črne okoljske scenarije. Črni ogljik ima namreč kratko življenjsko dobo, zato ukrepi na tem področju prinašajo najhitrejše rezultate.
Črni ogljik je kratkoživ
Med ukrepi, s katerim bi lahko upočasnili in ustavili onesnaževanje s črnim ogljikov, je Močnik poudaril uporabo energentov z najmanjšim okoljskim odtisom, učinkovito kurjenje v kvalitetnih pečeh, širitev omrežja centralnih ogrevalnih sistemom ter zmanjšanje individualnega in tovornega prometa. K izboljšanju stanja bi lahko prispevali še s krepitvijo javnega cestnega in železniškega prometa, spodbujanjem gradnje energetsko učinkovitih pasivnih stavb in zniževanjem ekonomske razslojenosti prebivalstva.
Matevž Lenarčič, ki je v zadnjih letih večkrat letel okoli sveta in opravil številne meritve nad območji, kjer so tovrstne meritve redke, je večkrat poudaril alarmantnost stanja, tako na globalni kot na lokalni ravni. Na novinarski konferenci se mu je pridružila tudi Alenka Recelj Mercina, vodja trajnostnega razvoja v NLB Skupini, ki je ob tem poudarila, da se izjemno dobro zavedajo, da lahko zgolj s pomočjo znanosti in raziskav razumemo in posledično omilimo podnebne spremembe. V NLB Skupini odločno sledijo zastavljeni strategiji trajnostnega razvoja, ki je vpeta v financiranje, operativno poslovanje in prispevek k družbi.
Lani 2022 so se tako pridružili Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking Alliance), katere cilj je uskladitev kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij najkasneje do leta 2050. Ravno danes, na svetovni dan trajnosti, pa pričenjajo s celomesečnim Festivalom trajnosti, v okviru katerega bodo zaposleni s sodelovanjem v različnih aktivnostih krepili skupne trajnostne vrednote.
