Arso išče prostovoljce za poročanje o suši
Satelitski sistemi slabo opišejo poškodbe in prizadetost rastlin, to lahko storijo le terenski opazovalci.
Odpri galerijo
Poročanje bodo najlažje izvedli kmetovalci, gozdarji, sadjarji, vinogradniki in meteorologi, ki so že tako pogosto na terenu. FOTO: Jure Eržen/Delo
Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) vabi k sodelovanju prostovoljce za poročanje o posledicah suše. V sistem poročanja se lahko prijavi vsakdo, ki je pripravljen enkrat na teden izpolniti spletni vprašalnik. Izpolnjeni vprašalniki bodo neprecenljiv vir podatkov za ocene suše in zmanjševane povzročene škode, menijo na Arsu. Satelitski sistemi zaznavajo, kje suša je, slabo pa opišejo poškodbe in prizadetost rastlin. Ta opis lahko zagotovijo le terenski opazovalci.
Za Podonavje, v katerem je tudi 80 odstotkov ozemlja Slovenije, je značilno, da nima tradicije obrambe pred sušo, kot jo imajo nekatere sredozemske države. To se kaže pri slabšem sledenju sušam in njihovem upravljanju. Zato Arso vodi projekt DriDanube, ki razvija spremljanje suš, ocene tveganj in posledic ter izboljšuje upravljanje suš. Sušni uporabniški servis, ki nastaja v sklopu projekta, bo omogočal uporabnikom hitro in učinkovito odzivanje ob sušah. Pomemben del projekta je vzpostavitev skupine poročevalcev, ki bodo enkrat na teden poročali o morebitni prisotnosti suše. Njihovi podatki bodo napajali Sušni uporabniški servis in bodo vsak teden osveženi na razpolago vsem uporabnikom servisa.
Poročanje je povezano z delom v naravi, zato ga najlažje izvedejo kmetovalci, gozdarji, sadjarji, vinogradniki in meteorologi. Vsak poročevalec na svoji lokaciji enkrat na teden ocenjuje posledice suše na dogovorjenih kulturah in vlažnost tal. Za poročanje so na voljo spletni vprašalniki. S prvim izpolnjevanjem je izvedena samodejna registracija. Na elektronski naslov prejme opazovalec potrdilo o registraciji z geslom za naslednji vstop.
Stanje na opazovanih kulturah si je treba ogledati med petkom in nedeljo. Pridobljene podatke je treba vnesti do nedelje. Opazovanja se izvajajo na isti lokaciji vso sezono, tudi če ni suše. Najlažje bo, če to lokacijo opazovalec že pogosto obiskuje. Izpolnjevanje vprašalnika bo vzelo največ pet minut oziroma manj, če se stanje na terenu ne bo občutno spreminjalo.
Vprašalniki so razdeljeni v tri sklope: poljedelstvo, kmetijstvo (sadjarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo) in gozdarstvo. Vsi sklopi vprašalnikov imajo prva tri vprašanja enaka in se nanašajo na oceno vlažnosti tal in oceno vodne bilance. Naslednja vprašanja se nanašajo na oceno posledic suše na pridelek ali proizvodnjo kmetijskih rastlin oziroma v gozdovih na vpliv na rast oziroma na letni prirast dreves. V času vegetacije, ko pridelovalne kulture še rastejo oziroma zorijo, se ocenjuje vpliv na rastline in plodove, v času, ko se pridelek pobira oziroma pobere, se ocenjuje vpliv suše na pridelek. V primeru, da rastlin na poljih ni, na primer pozimi pri nekaterih kulturah v poljedelstvu oziroma v kmetijstvu v splošni dormanci rastlin, se lahko ocenjuje samo vlažnost tal in stanje vodne bilance.
Na vprašanje Dela, ali so za opazovalce predvidene tudi kakšne stimulacije, je Andreja Sušnik iz Arso odgovorila, da večje število poročevalcev s terena pomeni več podatkov in boljšo oceno stanja tal in vegetacije ter v primeru suše tudi bolj celovito oceno posledic suše. Pregled stanja na terenu, ki je delo poročevalske mreže, je vključen v skupni prikaz razvoja in posledic suše v obliki kart in sicer v zaključenih geografskih enotah v Sloveniji in tudi v širši regiji Podonavja.
»Cilj poročevalske mreže za sušo Arso, ki jo razvijamo v sklopu projekta DriDanube, je povabiti k sodelovanju tudi strokovne službe s področja kmetijstva. V poročevalsko mrežo pa želimo vključiti tudi čim večje število prostovoljcev, s čimer bomo povečali gostoto in izboljšali kakovost ocene. Izkušnje projektnih partnerjev iz Češke in Slovaške namreč kažejo, da je najbolj učinkovit način delovanja poročevalske mreže prostovoljno vključevanje posameznikov, ki jih problematika suše in upravljanje z njo tudi osebno zanima. Tak pristop k vzpostavljanju poročevalske mreže pa zagotavlja tudi trajnostno spremljanje razvoja suše,
katere rezultat bo zaznavanje že zgodnjih signalov razvoja suše in tudi prve ocene njenih posledic,« odgovarja Sušnikova, ki dodaja, da vprašalnik zahteva le nakj minut terenskega dela.
Na vprašanje, ali je predvideno tudi opazovanje v mestih, pa je Sušnikova odgovorila, da so na izbiro trije tipi vprašalnikov. »Za zdaj poročanje izvajamo glede na prevladujočo rabo kmetijskih tal in sicer za poljedeljstvo (to vključuje tudi trajno travinje), vinogradništvo, sadjarstvo in oljkarstvo ter za gozdarstvo. Tudi na kmetijskih površinah ali travnikih, ki so del urbanega okolja, je opazovanje zaželeno, čeprav nas zaradi uporabe satelitskih podatkov v projektu DriDanube bolj zanimajo večje kmetijske površine,« še pojasnjuje Andreja Sušnik.
Za pomoč sta na voljo Ana Žust (ana.zust@gov.si, 01 478 4074) in Gal Oblišar (gal.oblisar@gov.si, 01 478 4111).
Da suša ne bi prišla nenapovedana
Za Podonavje, v katerem je tudi 80 odstotkov ozemlja Slovenije, je značilno, da nima tradicije obrambe pred sušo, kot jo imajo nekatere sredozemske države. To se kaže pri slabšem sledenju sušam in njihovem upravljanju. Zato Arso vodi projekt DriDanube, ki razvija spremljanje suš, ocene tveganj in posledic ter izboljšuje upravljanje suš. Sušni uporabniški servis, ki nastaja v sklopu projekta, bo omogočal uporabnikom hitro in učinkovito odzivanje ob sušah. Pomemben del projekta je vzpostavitev skupine poročevalcev, ki bodo enkrat na teden poročali o morebitni prisotnosti suše. Njihovi podatki bodo napajali Sušni uporabniški servis in bodo vsak teden osveženi na razpolago vsem uporabnikom servisa.
Pristop
Poročanje je povezano z delom v naravi, zato ga najlažje izvedejo kmetovalci, gozdarji, sadjarji, vinogradniki in meteorologi. Vsak poročevalec na svoji lokaciji enkrat na teden ocenjuje posledice suše na dogovorjenih kulturah in vlažnost tal. Za poročanje so na voljo spletni vprašalniki. S prvim izpolnjevanjem je izvedena samodejna registracija. Na elektronski naslov prejme opazovalec potrdilo o registraciji z geslom za naslednji vstop.
Poročanje
Stanje na opazovanih kulturah si je treba ogledati med petkom in nedeljo. Pridobljene podatke je treba vnesti do nedelje. Opazovanja se izvajajo na isti lokaciji vso sezono, tudi če ni suše. Najlažje bo, če to lokacijo opazovalec že pogosto obiskuje. Izpolnjevanje vprašalnika bo vzelo največ pet minut oziroma manj, če se stanje na terenu ne bo občutno spreminjalo.
Vprašalniki so razdeljeni v tri sklope: poljedelstvo, kmetijstvo (sadjarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo) in gozdarstvo. Vsi sklopi vprašalnikov imajo prva tri vprašanja enaka in se nanašajo na oceno vlažnosti tal in oceno vodne bilance. Naslednja vprašanja se nanašajo na oceno posledic suše na pridelek ali proizvodnjo kmetijskih rastlin oziroma v gozdovih na vpliv na rast oziroma na letni prirast dreves. V času vegetacije, ko pridelovalne kulture še rastejo oziroma zorijo, se ocenjuje vpliv na rastline in plodove, v času, ko se pridelek pobira oziroma pobere, se ocenjuje vpliv suše na pridelek. V primeru, da rastlin na poljih ni, na primer pozimi pri nekaterih kulturah v poljedelstvu oziroma v kmetijstvu v splošni dormanci rastlin, se lahko ocenjuje samo vlažnost tal in stanje vodne bilance.
Le nekaj minut opazovanja
Na vprašanje Dela, ali so za opazovalce predvidene tudi kakšne stimulacije, je Andreja Sušnik iz Arso odgovorila, da večje število poročevalcev s terena pomeni več podatkov in boljšo oceno stanja tal in vegetacije ter v primeru suše tudi bolj celovito oceno posledic suše. Pregled stanja na terenu, ki je delo poročevalske mreže, je vključen v skupni prikaz razvoja in posledic suše v obliki kart in sicer v zaključenih geografskih enotah v Sloveniji in tudi v širši regiji Podonavja.
»Cilj poročevalske mreže za sušo Arso, ki jo razvijamo v sklopu projekta DriDanube, je povabiti k sodelovanju tudi strokovne službe s področja kmetijstva. V poročevalsko mrežo pa želimo vključiti tudi čim večje število prostovoljcev, s čimer bomo povečali gostoto in izboljšali kakovost ocene. Izkušnje projektnih partnerjev iz Češke in Slovaške namreč kažejo, da je najbolj učinkovit način delovanja poročevalske mreže prostovoljno vključevanje posameznikov, ki jih problematika suše in upravljanje z njo tudi osebno zanima. Tak pristop k vzpostavljanju poročevalske mreže pa zagotavlja tudi trajnostno spremljanje razvoja suše,
katere rezultat bo zaznavanje že zgodnjih signalov razvoja suše in tudi prve ocene njenih posledic,« odgovarja Sušnikova, ki dodaja, da vprašalnik zahteva le nakj minut terenskega dela.
Mestna suša ni tako zanimiva
Na vprašanje, ali je predvideno tudi opazovanje v mestih, pa je Sušnikova odgovorila, da so na izbiro trije tipi vprašalnikov. »Za zdaj poročanje izvajamo glede na prevladujočo rabo kmetijskih tal in sicer za poljedeljstvo (to vključuje tudi trajno travinje), vinogradništvo, sadjarstvo in oljkarstvo ter za gozdarstvo. Tudi na kmetijskih površinah ali travnikih, ki so del urbanega okolja, je opazovanje zaželeno, čeprav nas zaradi uporabe satelitskih podatkov v projektu DriDanube bolj zanimajo večje kmetijske površine,« še pojasnjuje Andreja Sušnik.
Za pomoč sta na voljo Ana Žust (ana.zust@gov.si, 01 478 4074) in Gal Oblišar (gal.oblisar@gov.si, 01 478 4111).
