Tiskane izdaje
Današnji predlog predvideva zavezujoče cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za posamezne države članice v obdobju 2021-2030. Ti cilji se nanašajo na najpomembnejše gospodarske sektorje Evrope, in sicer promet, stavbni sektor, kmetijstvo, rabo zemljišč in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki.
Načrt predvideva od nič do 40-odstotno znižanje
Načrt predvideva zmanjšanje emisij na letni ravni za posamezne članice, ki se razteza od nič odstotkov za gospodarsko najšibkejše članice EU, kot je Bolgarija, pa vse do 40 odstotkov za države z najvišjim dohodkom na prebivalca, kot sta Švedska in Luksemburg.
Finska in Danska naj bi denimo znižali izpuste za 39 odstotkov, Romunija pa zgolj za dva odstotka. Slovenija naj bi do leta 2030 izpuste zmanjšala za 15 odstotkov v primerjavi z ravnijo iz leta 2005.
EU je leta 2014 sklenila, da bo do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov na ravni unije za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990.
Novi okvir po prepričanju komisije temelji na načelih pravičnosti, solidarnosti, stroškovne učinkovitosti in okoljske celovitosti.
»Nacionalni zavezujoči cilji, ki jih predlagamo, so pošteni, prožni in realistični,« je ob predstavitvi predloga dejal komisar za podnebje Miguel Arias Canete. Ti cilji po njegovih besedah predstavljajo prave spodbude za nove investicije med drugim v prometu, kmetijstvu in na področju upravljanja z odpadki.
Danes predlagani nacionalni cilji naj bi pripomogli tudi k izpolnitvi zavez, ki jih je EU dala v okviru lani sprejetega pariškega podnebnega sporazuma. Ta določa omejitev dviga globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, z željo približati se 1,5 stopinje.
Komisija je v okviru predlaganega svežnja danes objavila tudi evropsko strategijo o nizkoogljični mobilnosti, s katero želi določiti smernice za razvoj nizkoogljičnih vozil in uporabo okolju prijaznih alternativnih goriv.
Promet glavni vzrok za onesnaženost zraka
»Promet predstavlja četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov v Evropi in je glavni vzrok za onesnaženost zraka. Prehod na nizkoogljično mobilnost je ključen, da bi dosegli ambiciozne podnebne cilje in izboljšali kakovost življenja v mestih. Je tudi priložnost za modernizacijo gospodarstva EU in za ohranitev konkurenčnosti evropske industrije,« je dejala komisarka za promet Violeta Bulc.
»V tem svežnju smo se osredotočili predvsem na zeleno mobilnost,« pa je ob robu povedala slovenskim novinarjem. Med glavnimi elementi, ki jih vsebuje strategija, je izpostavila poglavje o zelenih vozilih in plovilih, o alternativnih virih energije, zlasti s poudarkom na obnovljivih virih energije, elektrifikaciji in novi generaciji biogoriv, kot tudi boljšo organizacijo mobilnosti s ciljem boljše učinkovitosti, tudi cenovne.
Po besedah Bulčeve je pomembno sporočilo tudi to, da je zelena ekonomija tudi zelo donosna in da ponuja številne priložnosti tako za inovacije kot tudi investicije.
V primeru Slovenije je eden večjih problemov glede izpustov tranzitni promet. Bulčeva je pri tem izpostavila nova orodja za zaračunavanje, ki so del danes predstavljene strategije. Komisija spodbuja digitalne oblike zaračunavanja in čezmejno sodelovanje na tem področju. Z direktivami, ki so tudi del te strategije, se prvič omogoča oblikovanje operaterskih poslov na področju cestnega prometa. Bulčeva verjame, da se bodo v okviru tega iskale nove rešitve tudi za obvladovanje tranzitnega prometa.
Sprejeta strategija predstavlja časovni načrt v smeri nizkoogljične mobilnosti in bo po prepričanju Bulčeve spodbudila prehod nanjo.
S predlaganim podnebnim svežnjem želi EU pospešiti prehod na energetsko učinkovito nizkoogljično gospodarstvo v Evropi. To naj bi spodbudilo investicije in inovacije ter odprlo priložnost za rast in delovna mesta.
