Ciljev za izboljšanje okolja ne izpolnjujemo

Ljubljana – Danes bodo še v Sloveniji uradno predstavili evropsko poročilo o okolju SOER 2015, ki ga na vsakih pet let pripravlja Evropska okoljska agencija (EEA). Varovanje, ohranjanje in izboljševanje evropskega naravnega kapitala še niso na ustrezni ravni.

Predstavitev evropskega poročila SOER 2015 v Sloveniji s poudarkom na zelenem gospodarstvu bo danes, na svetovni dan okolja, v City Hotelu v Ljubljani, med 9. in 14. uro. Evropsko poročilo SOER 2015 je eno najbolj odmevnih okoljskih poročil v Evropi, saj daje jasna opozorila o tveganjih in preobremenjenosti okolja, kar vpliva tako na zdravje kot blaginjo ljudi. Podaja celostno oceno okolja v Evropi, ki vključuje podatke na svetovni, regionalni in nacionalni ravni ter primerjave med državami. Predstavlja tudi možnosti za razvoj okolja v prihodnjih letih.

»V okviru predstavitve bomo izpostavili vidike razvoja zelenega gospodarstva. Ta poudarja gospodarski razvoj, ki gospodarno ravna z viri, upošteva okoljske omejitve in je družbeno pravičen. Zahteva sočasno prizadevanje za doseganje gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev. Pri zelenem gospodarstvu, ki je širši koncept od krožnega gospodarstva, je bistveno trajno upravljanje vode, energije, hrane in materialov. S tem bomo izboljšali odpornost ekosistemov in zagotovili blaginjo ljudem. Upošteva tudi širše gospodarske in družbene vidike, kot so konkurenčnost in družbena neenakost z vidika izpostavljenosti okoljskim pritiskom in dostop do zelenih površin,« pravijo na agenciji za okolje.

Nezadosten napredek

Poročilo sicer ugotavlja, da skrb za naravni kapital v Evropi ne dosega ravni za uresničitev ciljev 7. okoljskega akcijskega programa. Kar 60 odstotkov zavarovanih vrst živali in rastlin ter 77 odstotkov življenjskih okolij je v neugodnem stanju. Evropa tako še vedno ni na poti k ustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti, čeprav je bil to cilj že za leto 2010.

Kakovost zraka in vode se je zaradi manjšega onesnaževanja bistveno izboljšala, vendar pa slabitev funkcij tal, degradacija zemljišč in podnebne spremembe še vedno povzročajo velike skrbi. Evropa se je vendarle usmerila v učinkovito rabo virov in nizkoogljično gospodarstvo, zato so kratkoročni trendi nekoliko spodbudnejši. Evropski izpusti toplogrednih plinov so se od leta 1990 zmanjšali za 19 odstotkov, kljub temu pa se je gospodarska proizvodnja povečala za 45 odstotkov. Povezava gospodarske rasti in višjih emisij torej ne velja več. Upadla je tudi raba fosilnih goriv, manj je odpadkov, v skoraj vseh državah so višje tudi stopnje recikliranja.

Te spremembe je treba razumeti širše. SOER 2015 opozarja, da bo šele čas prinesel dokončen odgovor, ali so za zmanjšanje pritiska na okolje zaslužne politike ali bolj gospodarske krize. Če gre za prvo, bodo spremembe trajne, če za drugo, bodo izboljšanja kratkotrajna. Fosilna goriva še vedno zasedajo tričetrtinski delež pri preskrbi EU z energijo, za gospodarstvo je še vedno značilna velika poraba virov in vode. »Če se ozremo v prihodnost, pričakovano zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ne bo zadostovalo za izpolnitev cilja razogljičenja, ki si ga je Evropa postavila za leto 2050,« piše v SOER 2015.

Kemikalij je več

Onesnažen zrak in hrup zelo škodujeta zdravju, zlasti v mestih. Delcem v zraku so leta 2011 pripisali 430.000 prezgodnjih smrti v EU. Zaradi hrupa, ki povzroča obolenja srca in kapi, pa vsako leto prezgodaj umre 10.000 ljudi.

Posebno poglavje pa je kemizacija okolja. »Zaradi bolj razširjene uporabe kemikalij se je povečala obolevnost za endokrinimi boleznimi in izpostavljenost endokrinim motnjam. Napovedi glede škodljivih vplivov okolja na zdravje ljudi v prihodnjih desetletjih so negotove. Predvideno izboljšanje kakovosti zraka ne bo zadostovalo za preprečitev nadaljnjih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. Poleg tega se bodo verjetno poslabšali vplivi na zdravje, ki so posledica podnebnih sprememb,« še ugotavlja EEA.