Dež in sneg, poplave in električni mrk
Za podnebne spremembe ni cepiva, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, vremenski ekstremi so nova normalnost.
Odpri galerijo
Morje se dviga za pet milimetrov na leto, poplave postajajo običajne. FOTO: Igor Mali/Slovenske novice
»Reke v slovenski Istri, ki so ponoči poplavljale v večjem obsegu, počasi upadajo, vendar še poplavljajo. V spodnjem toku Dragonje, na območju Sečovelj, se poplavljene površine še ohranjajo,« se glasi opozorilo agencije za okolje. Zaradi težkega snega in obilnega dežja je 2200 gospodinjstev ostalo brez elektrike.
»Gladina morja bo v četrtek zjutraj ponovno izraziteje povišana. Morje lahko poplavi nižje dele obale v višini okoli 30 centimetrov predvidoma med 6. in 8. uro,« še opozarja Arso in dodaja, da je zaradi obilnega sneženja predvsem v Julijskih Alpah velika nevarnost snežnih plazov. Sneženje povzroča težave tudi prirediteljem svetovnega prvenstva v poletih v Planici.
»Klimatologov ne skrbi toliko segrevanje, bolj nas skrbijo spremembe vodnega kroga,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Kroženje vode se začne na morju, ki je bistveno toplejše, kar pomeni, da izhlapi več vode. Toplejši je tudi zrak, za vsako stopinjo Celzija toplejši zrak sprejme sedem odstotkov več vode. »Pri nas imamo še lep relief. Ko se zrak dviga, se shladi, voda pa mora ven,« pojasnjuje klimatologinja.
Včasih se voda zlije takoj, včasih pa potuje v zraku naprej in se zlije kje drugje. Lučka Kajfež Bogataj meni, da je voda iz Jadrana povzročila tudi poplave v Železnikih, pa še kje drugje. Dodaja, da je bilo na Kredarici za štiri stopinje pretoplo.
Pri vseh stvareh, ki se pri vremenu spreminjajo, pa nekatere razmere ostajajo enake. Tako imamo še vedno prodore hladnega zraka. »Če je spodaj nadpovprečno toplo, zgoraj pa imamo hladen zrak, lahko tudi zdaj nastane enak nevihtni oblak kot julija, jasno je, da bo toča,« pravi klimatologinja, a dodaja, da ti mehanizmi niso tako neposredni, verjetnost, da se zgodijo, pa je bistveno večja kot pred 50 leti.
Na drugem koncu je suša. Vreme ima zaporedja, štiri dni je, denimo, lepo, štiri dni slabo. Tudi ta zaporedja pa se rušijo. Zdaj lahko lepo ali slabo vreme obstane tudi devet tednov. »Če obtičiš v lepem vremenu, imaš sušo,« pravi Lučka Kajfež Bogataj. Spremembe kroženja zraka so posledica dejstva, da se Arktika in Antarktika segrevata hitreje kot območje ob ekvatorju. Manjša razlika v temperaturi ne poganja zraka tako dejavno kot prej. »To lahko prinese še bolj nore razmere,« svari in dodaja, da lahko obtiči tudi slabo vreme.
»Morje se dviga za pet milimetrov na leto. Na koncu bo to razlivanje morja postalo običajno,« pravi Kajfeževa, ki je pohvalila občino Koper, ki je sprehajalno pot in park ob morju dvignila za 80 centimetrov glede na prvotni načrt.
O tornadih Lučka Kajfež Bogataj pravi, da potrebujejo ravnino, ki je pri nas ni. Tako poznajo tornade na Poljskem in tudi v Benetkah, a ne decembra, ko je kljub vsemu prehladno.
Lučka Kajfež Bogataj opozarja še na to, da pozimi podnebnih sprememb sploh nočemo čutiti, pravzaprav smo zadovoljni, če je topleje. Tarnamo poleti. A razmere so zdaj take, kot bi imeli poleti v Ljubljani vsak dan temperaturo 38 stopinj Celzija.
»Nočna neurja so ponoči v slovenski Istri sprožila več plazov, podrtih je več dreves, poplavljenih več cest. Proti notranjosti države sneži, sneg se že oprijemlje cestišča,« pa so opozarjali iz uprave za zaščito in reševanje.
»Gladina morja bo v četrtek zjutraj ponovno izraziteje povišana. Morje lahko poplavi nižje dele obale v višini okoli 30 centimetrov predvidoma med 6. in 8. uro,« še opozarja Arso in dodaja, da je zaradi obilnega sneženja predvsem v Julijskih Alpah velika nevarnost snežnih plazov. Sneženje povzroča težave tudi prirediteljem svetovnega prvenstva v poletih v Planici.
»Klimatologov ne skrbi toliko segrevanje, bolj nas skrbijo spremembe vodnega kroga,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Kroženje vode se začne na morju, ki je bistveno toplejše, kar pomeni, da izhlapi več vode. Toplejši je tudi zrak, za vsako stopinjo Celzija toplejši zrak sprejme sedem odstotkov več vode. »Pri nas imamo še lep relief. Ko se zrak dviga, se shladi, voda pa mora ven,« pojasnjuje klimatologinja.
Včasih se voda zlije takoj, včasih pa potuje v zraku naprej in se zlije kje drugje. Lučka Kajfež Bogataj meni, da je voda iz Jadrana povzročila tudi poplave v Železnikih, pa še kje drugje. Dodaja, da je bilo na Kredarici za štiri stopinje pretoplo.
Pri vseh stvareh, ki se pri vremenu spreminjajo, pa nekatere razmere ostajajo enake. Tako imamo še vedno prodore hladnega zraka. »Če je spodaj nadpovprečno toplo, zgoraj pa imamo hladen zrak, lahko tudi zdaj nastane enak nevihtni oblak kot julija, jasno je, da bo toča,« pravi klimatologinja, a dodaja, da ti mehanizmi niso tako neposredni, verjetnost, da se zgodijo, pa je bistveno večja kot pred 50 leti.
Vreme lahko obtiči
Na drugem koncu je suša. Vreme ima zaporedja, štiri dni je, denimo, lepo, štiri dni slabo. Tudi ta zaporedja pa se rušijo. Zdaj lahko lepo ali slabo vreme obstane tudi devet tednov. »Če obtičiš v lepem vremenu, imaš sušo,« pravi Lučka Kajfež Bogataj. Spremembe kroženja zraka so posledica dejstva, da se Arktika in Antarktika segrevata hitreje kot območje ob ekvatorju. Manjša razlika v temperaturi ne poganja zraka tako dejavno kot prej. »To lahko prinese še bolj nore razmere,« svari in dodaja, da lahko obtiči tudi slabo vreme.
»Morje se dviga za pet milimetrov na leto. Na koncu bo to razlivanje morja postalo običajno,« pravi Kajfeževa, ki je pohvalila občino Koper, ki je sprehajalno pot in park ob morju dvignila za 80 centimetrov glede na prvotni načrt.
O tornadih Lučka Kajfež Bogataj pravi, da potrebujejo ravnino, ki je pri nas ni. Tako poznajo tornade na Poljskem in tudi v Benetkah, a ne decembra, ko je kljub vsemu prehladno.
Toplota nas pozimi ne moti
Lučka Kajfež Bogataj opozarja še na to, da pozimi podnebnih sprememb sploh nočemo čutiti, pravzaprav smo zadovoljni, če je topleje. Tarnamo poleti. A razmere so zdaj take, kot bi imeli poleti v Ljubljani vsak dan temperaturo 38 stopinj Celzija.
»Nočna neurja so ponoči v slovenski Istri sprožila več plazov, podrtih je več dreves, poplavljenih več cest. Proti notranjosti države sneži, sneg se že oprijemlje cestišča,« pa so opozarjali iz uprave za zaščito in reševanje.
