Tiskane izdaje
Lovrenc na Dravskem polju – Tožbo, ki jo je evropska komisija vložila na Sodišču EU proti Sloveniji zaradi nerešene okoljske problematike gum na Dravskem polju, je ministrstvo najverjetneje pričakovalo. O tem je vlado obvestilo decembra lani, pred desetimi dnevi pa predlagalo, da bi za sanacijo gramozne jame država v prihodnjih treh letih plačala vsako leto po poldrugi milijon.
Problem gramozne jame v občini Kidričevo ni nov. Tudi astronomske kazni, ki Sloveniji grozijo pred Sodiščem EU (gre za pavšalne zneske; najnižji je okoli pol milijona ali za dnevne kazni od 600 do 36.000 evrov), vladi niso bile neznanka.
Čeprav ministrstvo za okolje in prostor (MOP) še ni sporočilo, kako bo sanacija potekala, smo pridobili dokument, ki pojasnjuje, kako naj bi se država tega lotila. Gre za predlog vladi, po katerem bi ministrstvo za sanacijo gramozne jame aprila dobilo 1,5 milijona evrov, prihodnji dve leti pa bi potrebovali še dvakrat po milijon in pol. Po tem predlogu bi letos odstranili 15.000 ton, prihodnje leto 14.500 ton in leta 2017 12.500 ton gum.
Rokave so zavihali prepozno
Predlog količin odstranjenih gum za prihodnja tri leta močno presega količine, ki so bile odstranjene doslej. Država je v zadnjih dveh letih namreč odstranila le 2000 ton izrabljenih gum. Kot so povedali na ministrstvu, za več ni bilo denarja. Gume bi sicer moralo odstranjevati podjetje Albin Promotion (AP), a tega ni počelo, bo pa še naprej moralo plačevati odstranjevanje, saj gre za izvršbo. AP je plačal dela, ki so bila opravljena leta 2013, šlo je za skoraj 80.000 evrov, lansko odstranitev gum je plačal le delno, zato je ministrstvo na finančno upravo posredovalo predlog za izterjavo.
Lastnik in prokurist podjetja AP Albin Brencl bo prihodnji teden MOP ponudil, da dokonča odstranjevanje: »Jasno, da je treba to končati. Edini sem, ki lahko to opravim, in imam za to tudi potrebno opremo.« V prihodnjih dneh napoveduje pogajanje z državo o tem, pod kakšnimi pogoji in v kakšnih okoliščinah bi zaplet lahko rešili. »Kako naj bi gume odstranil, če pa jih nisem smel. Zapletati se je začelo z občino Kidričevo, potem pa nisem dobil več dovoljenj. Toda do jeseni je gramoznica že lahko kmetijsko zemljišče. Zato moramo iskati rešitev in ne vojne. Končal bom, a hočem poravnavo z občino in državo!« Z obema je namreč Brencl v sporu.
Napake v postopkih
Zapletov z gumami na Dravskem polju je bilo od leta 2006 ogromno. Sledili so si obiski inšpekcij, ki so opozarjale na identične nepravilnosti, ki jih je v obrazloženem mnenju marca 2013 Sloveniji očitala evropska komisija, vendar učinka ni bilo, kot je ugotovila tudi komisija: »Kljub temu, da so gradbena, tržna in okoljska inšpekcija izvajale redne preglede in izdale odločbe, so te ostale večinoma brez učinkov, številne pa so bile razveljavljene iz postopkovnih razlogov. Komisija za to ne kritizira dela posameznih organov, ampak le končni rezultat vseh ukrepov.« Tako je okoljevarstveno dovoljenje AP izgubil šele 13. junija 2012, vendar ne zaradi očitanih nepravilnosti, ampak ko je poteklo. Gradbeno dovoljenje pa je odpravila vlada 7. julija 2011, a ne zaradi številnih ugotovitev gradbene inšpekcije, ampak ker ga je izdalo ministrstvo in ne Upravna enota Ptuj.
Evropska komisija je med kršitvami že pred dvema letoma zapisala, da Slovenija okoljevarstvenega dovoljenja sploh ne bi smela izdati oziroma bi ga morala razveljaviti ali vsaj spremeniti. Zakaj je bilo dovoljenje decembra 2006 sploh izdano, nam na ministrstvu niso odgovorili.
Verjetno ne bo mogel plačati
Država bo od AP zahtevala plačilo sanacije na podlagi izvršbe iz leta 2013, ki je postala pravnomočna po odločbi upravnega sodišča leta 2014. Brenclova razlaga, da gum ni mogel odstraniti, ker takrat ni imel več dovoljenj, očitno ne vzdrži. Plačila celotne sanacije pa podjetje najbrž ne bo zmoglo. Kot je pojasnil župan Kidričevega Anton Leskovar, je občina, ki je z AP v sporu zaradi odškodnine, že lani dobila v odkup Brenclove nepremičnine. Zato dvomi, da bi AP tako visok znesek sanacije lahko poravnal.
