Države bodo razvile svetovni infromacijski sistem za vodo
Na konferenci o vodi OZN 2023 v New Yorku, prvi po letu 1977, so sprejeli zaključni dokument Akcijska agenda o vodi, v kateri je do danes zbranih 689 zavez držav, organizacij, institucij in nevladnih organizacij iz celega sveta o aktivnostih, ki bodo prispevale k pospešenemu izvajanju ciljev za varovanje vode. Med drugim gre tudi za nove modele trajnostnega obravnavanja vode.
Minister za naravne vire in prostor (Mnvp) Uroš Brežan je v razpravi o čezmejnem vodnem in medsektorskem sodelovanju predstavil dobro razvito tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja na vseh ravneh ter sodobne pristope vključujočega medsektorskega delovanja, in pri tem opozoril na Mednarodno komisijo za Savski bazen kot primer mednarodno priznane dobre prakse.
V okviru razprave o vodi kot ključnemu dejavniku prilagajanja in odpornosti na podnebne spremembe je minister Brežan poudaril trojno planetarno krizo podnebja, biodiverzitete in onesnaževanja. Upravljanje, varstvo in obnova vodnih in z vodo povezanih ekosistemov so temelj za uspešno omejevanje trojne krize. Slovenija je ponudila izmenjavo znanja in bogatih izkušenj na področju čezmejnega vodnega sodelovanja in prilagajanja na podnebne spremembe.
Ministrstvo je v imenu Slovenije kot države z dobro razvito tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja in kot ene jedrnih držav v sodelovanju s sekretariatom Vodne konvencije organiziralo stranski dogodek z namenom promocije mednarodne Koalicije za čezmejno vodno sodelovanje. V Koaliciji je združenih 42 podobno mislečih držav in organizacij, ki naj pripomorejo k razvoju čezmejnega vodnega sodelovanja kot prispevka k miru in stabilnosti v svetu.
Slovenija je prispevala dve zavezi v povezavi s čezmejnim sodelovanjem in prilagajanjem na podnebne spremembe. Hkrati se je zavezala tudi k skupnim aktivnostim v okviru zavez EU in k nekaj drugim zavezam iz mednarodnih povezav.
Vendarle tudi vodne zaveze
Konferenca se je končala s povzetkom tridnevnega dela. Države bodo pripravile nacionalne integralne vodne in podnebne politike do leta 2030, razvile globalni vodni informacijski sistemi in sisteme zgodnjega opozarjanja na ekstremne vodne pojave. Poleg tega bodo preoblikovale politike financiranja in razvile nove ekonomske modele za dosego ciljev trajnostnega razvoja na področju voda.
Zavezale so se tudi za vzpostavitev globalne mreže izobraževanja na področju voda v pomoč državam v razvoju, razvoj in uveljavitev sporazumov o čezmejnem vodnem sodelovanju in za preoblikovanje institucionalnega okvira o vodi v okviru ZN, vključno z imenovanjem posebnega odposlanca ZN za vode in neodvisnega znanstvenega panela o vodi ZN. Pogovore bodo nadaljevali na medvladnem zasedanju leta 2025. Takrat bodo tudi preverili izvajanje nacionalnih zavez Akcijske agende o vodi.
