Dvanajst milijonov evrov za 187 interventnih ukrepov

V glavnem so čistili struge in bregove ter utrjevali brežine, sledi redno vzdrževanje.

Objavljeno
18. junij 2015 19.27
Naplavljena drevesa. Ig 18. november 2014.
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – Prvi sklop akcijskega načrta za zmanjšanje nevarnosti poplav oziroma 187 interventnih ukrepov je opravljenih, zdaj sledi nabiranje denarja za redno vzdrževanje vodotokov, saj ima ministrstvo za okolje na voljo osem milijonov evrov, potrebovalo pa bi jih 25.

»V prihodnjem mesecu bo moja naloga pridobiti čimveč denarja za začetek pravega investicijskega vzdrževanja vodotokov jeseni,« je povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. MOP predlaga tudi spremembo zakona o vodah, ki predvideva tudi novo organizacijo vodarstva, in bo prišel v obravnavo državnega zbora julija. Z novo direkcijo za vode, ki jo bodo sestavljali zaposleni iz agencije za okolje (ta se bo zaradi tega tudi reorganizirala), Inštituta za vode in dela MOP, bodo okrepili izpostave in se približali ljudem.

Interventna dela po lanskih poplavah so namreč končali. Jožko Knez, direktor Arsa, je povedal, da so na 187 lokacijah za 12 milijonov evrov zlasti izboljševali pretočnost vodotokov, odstranjevali plavine in plavje, zarasti, višali so bregove, preprečevali erozijo bregov in postavljali objekte za zadržanje plavin v zaledjih hudournikov. Hudourniško delovanje je značilno za večino slovenskih rek. Tomaž Pogačar iz Arsa ga je dopolnil, da so na porečju Drave izvedli 15 ukrepov, na porečju Mure osem, na porečju Savinje 25, na spodnji Savi sedem, srednji Savi 66 (v to porečje sodi tudi Iščica), na zgornji Savi 36, na Soči 11, na rekah, ki se stekajo v Jadransko morje, pa 17.

Leon Behin z MOP je povedal, da je akcijski načrt bistveno širši od interventnih ukrepov. V drugem sklopu je vzdrževanje, ki je bilo 25 let zanemarjeno, ob čemer so tudi vodarji izgubili ustrezno veljavo. Da bi zamujeno vsaj delno nadomestili, bi potrebovali 25 milijonov evrov, za zdaj pa jih imajo rezerviranih osem. V tretjem sklopu so dolgoročni ukrepi in sistemska ureditev za upravljanje voda, od strategije do normativnih dokumentov in reorganizacije služb. Na MOP si želijo tudi statusno spremembo vodnega sklada iz proračunskega v namenski sklad in ureditev koncesij za vode tako za termalna kopališča in proizvajalce pijač kot druge uporabnike vode. Ocene stroškov ukrepov na 61 vodotokih še ni. V četrtem sklopu je zaščita prometne infrastrukture.

Vse koncesije letos

Dolgoročni ukrepi bodo imeli za podlago porečja. Koncesionarje za urejanje voda so z javnim pozivom dobili za sedem od devetih porečij, preostali dve koncesiji bosta oddani v treh mesecih. »Pomembno je, da so se cene koncesionarjev znižale, zato lahko za manj denarja izpeljemo več ukrepov kot prej,« je opozoril Behin in dodal, da jih čaka še ogromno dela, tudi s pripravo projektov za evropski denar. Že prihodnje leto pa bi lahko izvedli projekte protipoplavne zaščite Ljubljane, Železnikov in dela Savinje. Majcnova je dodala, da so občine zelo dejavne in pripravljajo projekte, zato bi lahko dolgoročne ukrepe izpeljali že v manj kot desetih letih.

Na vprašanje Dela, ali bodo predvideni tudi ukrepi za zadrževanje vode, ne le pospeševanja odtoka, je Behin odgovoril, da bodo ukrepi za zadrževanje vode v prihodnje veliko bolj pomaknjeni v povirja vodotokov. Pogačar pa je protestiral, da utrjevanje bregov ne pomeni pospeševanja odtoka vode.