Ekol že deluje, a prebivalcem je dovolj
Na območju industrijske cone Laze so že večkrat zaznali izlive nevarnih snovi v potok, zgodila pa sta se tudi že najmanj dva resna požara, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green.
Odpri galerijo
požari zbiralnice odpadkov
Požar v podjetju za predelavo nevarnih odpadkov Ekol v Stražišču pri Kranju, kjer je zagorelo v ponedeljek zvečer, po prvih meritvah ni povzročil onesnaženja zraka in vode z nevarnimi snovmi. Po navedbah družbe je požar povzročil samovžig, zagorelo je pod nadstreškom v enem od zabojnikov z nevarnimi odpadki – šlo je predvsem za mešane industrijske (odpadna plastična embalaža, naoljene krpe, odpadni oljni in zračni filtri) –, ki so bili pripravljeni za nadaljnjo oddajo v končno obdelavo v tujino.
Ogenj se je razširili na nekaj drugih zabojnikov in parkirano tovorno vozilo ter zajel nadstrešnico. V obratu je nastala le materialna škoda, ki po prvih ocenah družbe znaša okoli 40.000 evrov.
Policija je potrdila, da so z intervencijo končali, naprave pa niso zaznale prisotnosti nevarnih plinov. »Ogenj je bil omejen samo na tisti del industrijske cone, kjer skladiščijo industrijske odpadke. Po do sedaj preverjenih podatkih so bili industrijski odpadki v zabojnik, kjer je zagorelo, preloženi v torek dopoldan,« pravijo policisti. Z ogledom so kriminalisti izključili možnost, da bi bil požar podtaknjen. Na kraju pa so zavarovali posamezne vzorce materiala, ki bodo predmet nadaljnjih preiskav.
Podjetje že nemoteno posluje, prebivalcem Stražišča pa je vsega dovolj.
Marko Špolad, vodja civilne iniciative Za zeleno Stražišče, je povedal, da so vedeli, da se bo prej ali slej zgodilo kaj takšnega, saj ne mine teden, ko se v podjetju ne bi oglasili gasilci. V civilni iniciativi že več kot 15 let opozarjajo na problematično delovanje Ekola in onesnaževanje drugih podjetij v industrijski coni Laze, zlasti livarne aluminija Blisk in podjetja Don-Don.
Glavna težava Ekola po Špoladovih besedah je, da je na vrhu vzpetine. Ob vsakem požaru odpadne gasilne vode tečejo neizogibno v potok Sorška reka, ki napaja podtalnico, iz katere se črpa voda za loški in škofjeloški bazen ter del ljubljanskega bazena. Na območju industrijske cone so v preteklosti že večkrat zaznali izlive nevarnih snovi v potok, zgodila pa sta se tudi že najmanj dva resna požara, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green. Industrijska cona je v neposredni bližini naselja Laze, zato so ob večjem požaru ogroženi vsi prebivalci Stražišča in celo Kranja, opozarja Špolad.
Največja tragika po Špoladovih besedah je, da so prebivalci Laz in Stražišča postali apatični za dogajanje v Ekolu. Še uro po izbruhu požara niso vedeli, da morajo zapreti okna. To je posledica tega, da jih podjetje obravnava kot drugorazredne državljane, prav tako tudi kranjska občina in državne institucije, ki se ne zmenijo na njihovo dolgoletno opozarjanje na potencialno nevarnost za okolje v industrijski coni Laze, ki ni niti ustrezno komunalno urejena. Zato že dlje časa zahtevajo ureditev območja ali celo selitev cone na drugo lokacijo.
Industrijska cona je v vplivnem območju na posebno ohranitveno območje (Natura 2000) Gozd Kranj – Škofja Loka. V okoliškem gozdu in vodah živi več kvalifikacijskih in zavarovanih vrst živali. Zavod za varstvo narave je že leta 2014 ugotovil poslabšanje habitata teh vrst, leta 2015 pa tudi lokalno okoljsko škodo za raka koščaka in kačjega pastirja velikega studenčarja, ter zahteval nujno sanacijo prizadetega območja. Alpe Adria Green je v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za Ekol na zahtevo opozorila okoljsko ministrstvo, vendar jo je to zavrnilo. Nevladnikom je pritrdilo sodišče, ki je Agenciji za okolje (Arso) naložilo, naj ugotovi povzročitelja okoljske škode, vendar svoje naloge ni opravila.
Civilna iniciativa je več pritožb zoper podjetje poslala tudi požarni inšpekciji, ki je po besedah Špolada »pogledala le platnice knjige, ne pa vsebine«.
V podjetju so sistem za avtomatsko javljanje požara, ki se je vključil ob zadnjem požaru, namestili šele leta 2017, kot odziv na poostrene inšpekcijske preglede obratov za predelavo odpadkov po požaru v Kemisu. Samo hitri intervenciji gasilcev se gre zahvaliti, da se ni zgodil drugi Kemis, meni Špolad.
Na Arsu so pretekli mesec zbirali dokazila, s katerimi bodo seznanili povzročitelje o nastanku okoljske škode na habitatnih vrstah na tem območju. Na podlagi izvedenih analiz so namreč ugotovili, da na vseh vzorčnih mestih ob industrijski coni Laze vrednosti BPK5 (količina kisika, ki ga porabijo mikroorganizmi pri razgradnji organskega onesnaženja v odpadni vodi v petih dneh) presegajo najvišjo mejno vrednost za dobro ekološko stanje. Iz tega izhaja, da se organsko onesnaževanje voda povečuje ob območju industrijske cone, kar je posledica pretočnosti greznic na tem območju, saj »mestna občina Kranj še ni zagotovila opremljenosti z javno kanalizacijo na tem območju«.
Analize glede vsebnosti težkih kovin v vodah na območju industrijske cone ne kažejo večjega vpliva, standardi kakovosti pa na nobenem vzorčnem mestu ob industrijski coni glede na izvedene analize niso bili preseženi.
Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Maver si je sicer včeraj ogledal požarišče v Stražišču pri Kranju. Poudaril je, da je v tem trenutku najpomembneje, da »meritve ekološkega mobilnega laboratorija uprave za zaščito in reševanje (URSZR) niso zaznale onesnaženja zraka in bližnjega potoka z nevarnimi snovmi«. Podjetje je tudi imelo vzpostavljen sistem za hitro zaznavanje požara, kar je pripomoglo k temu, da so bili gasilci v nekaj minutah na kraju dogodka in požar pogasili. Podjetje je prav tako nedolgo nazaj izvedlo požarno vajo.
Če bodo v Arso na podlagi poročil inšpekcije ali ELME (mobilni laboratorij za hitro posredovanje) ugotovili nepravilnosti ali preseganje mejnih vrednosti nevarnih snovi, bodo začeli postopke ugotavljanja okoljske škode.
Ogenj se je razširili na nekaj drugih zabojnikov in parkirano tovorno vozilo ter zajel nadstrešnico. V obratu je nastala le materialna škoda, ki po prvih ocenah družbe znaša okoli 40.000 evrov.
Policija je potrdila, da so z intervencijo končali, naprave pa niso zaznale prisotnosti nevarnih plinov. »Ogenj je bil omejen samo na tisti del industrijske cone, kjer skladiščijo industrijske odpadke. Po do sedaj preverjenih podatkih so bili industrijski odpadki v zabojnik, kjer je zagorelo, preloženi v torek dopoldan,« pravijo policisti. Z ogledom so kriminalisti izključili možnost, da bi bil požar podtaknjen. Na kraju pa so zavarovali posamezne vzorce materiala, ki bodo predmet nadaljnjih preiskav.
Podjetje že nemoteno posluje, prebivalcem Stražišča pa je vsega dovolj.
Marko Špolad, vodja civilne iniciative Za zeleno Stražišče, je povedal, da so vedeli, da se bo prej ali slej zgodilo kaj takšnega, saj ne mine teden, ko se v podjetju ne bi oglasili gasilci. V civilni iniciativi že več kot 15 let opozarjajo na problematično delovanje Ekola in onesnaževanje drugih podjetij v industrijski coni Laze, zlasti livarne aluminija Blisk in podjetja Don-Don.
FOTO: Špela Ankele/Delo
Glavna težava Ekola po Špoladovih besedah je, da je na vrhu vzpetine. Ob vsakem požaru odpadne gasilne vode tečejo neizogibno v potok Sorška reka, ki napaja podtalnico, iz katere se črpa voda za loški in škofjeloški bazen ter del ljubljanskega bazena. Na območju industrijske cone so v preteklosti že večkrat zaznali izlive nevarnih snovi v potok, zgodila pa sta se tudi že najmanj dva resna požara, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green. Industrijska cona je v neposredni bližini naselja Laze, zato so ob večjem požaru ogroženi vsi prebivalci Stražišča in celo Kranja, opozarja Špolad.
Prebivalci apatični
Največja tragika po Špoladovih besedah je, da so prebivalci Laz in Stražišča postali apatični za dogajanje v Ekolu. Še uro po izbruhu požara niso vedeli, da morajo zapreti okna. To je posledica tega, da jih podjetje obravnava kot drugorazredne državljane, prav tako tudi kranjska občina in državne institucije, ki se ne zmenijo na njihovo dolgoletno opozarjanje na potencialno nevarnost za okolje v industrijski coni Laze, ki ni niti ustrezno komunalno urejena. Zato že dlje časa zahtevajo ureditev območja ali celo selitev cone na drugo lokacijo.
Okoljska škoda že pred požarom
Industrijska cona je v vplivnem območju na posebno ohranitveno območje (Natura 2000) Gozd Kranj – Škofja Loka. V okoliškem gozdu in vodah živi več kvalifikacijskih in zavarovanih vrst živali. Zavod za varstvo narave je že leta 2014 ugotovil poslabšanje habitata teh vrst, leta 2015 pa tudi lokalno okoljsko škodo za raka koščaka in kačjega pastirja velikega studenčarja, ter zahteval nujno sanacijo prizadetega območja. Alpe Adria Green je v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za Ekol na zahtevo opozorila okoljsko ministrstvo, vendar jo je to zavrnilo. Nevladnikom je pritrdilo sodišče, ki je Agenciji za okolje (Arso) naložilo, naj ugotovi povzročitelja okoljske škode, vendar svoje naloge ni opravila.
Civilna iniciativa je več pritožb zoper podjetje poslala tudi požarni inšpekciji, ki je po besedah Špolada »pogledala le platnice knjige, ne pa vsebine«.
Samovžig v enem od zabojnikov z nevarnimi odpadki – šlo je predvsem za mešane industrijske: odpadno plastično embalažo, naoljene krpe, odpadne oljne in zračne filtre. FOTO: Anže Petkovšek
V podjetju so sistem za avtomatsko javljanje požara, ki se je vključil ob zadnjem požaru, namestili šele leta 2017, kot odziv na poostrene inšpekcijske preglede obratov za predelavo odpadkov po požaru v Kemisu. Samo hitri intervenciji gasilcev se gre zahvaliti, da se ni zgodil drugi Kemis, meni Špolad.
Občina ni opravila svoje naloge
Na Arsu so pretekli mesec zbirali dokazila, s katerimi bodo seznanili povzročitelje o nastanku okoljske škode na habitatnih vrstah na tem območju. Na podlagi izvedenih analiz so namreč ugotovili, da na vseh vzorčnih mestih ob industrijski coni Laze vrednosti BPK5 (količina kisika, ki ga porabijo mikroorganizmi pri razgradnji organskega onesnaženja v odpadni vodi v petih dneh) presegajo najvišjo mejno vrednost za dobro ekološko stanje. Iz tega izhaja, da se organsko onesnaževanje voda povečuje ob območju industrijske cone, kar je posledica pretočnosti greznic na tem območju, saj »mestna občina Kranj še ni zagotovila opremljenosti z javno kanalizacijo na tem območju«.
Analize glede vsebnosti težkih kovin v vodah na območju industrijske cone ne kažejo večjega vpliva, standardi kakovosti pa na nobenem vzorčnem mestu ob industrijski coni glede na izvedene analize niso bili preseženi.
Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Maver si je sicer včeraj ogledal požarišče v Stražišču pri Kranju. Poudaril je, da je v tem trenutku najpomembneje, da »meritve ekološkega mobilnega laboratorija uprave za zaščito in reševanje (URSZR) niso zaznale onesnaženja zraka in bližnjega potoka z nevarnimi snovmi«. Podjetje je tudi imelo vzpostavljen sistem za hitro zaznavanje požara, kar je pripomoglo k temu, da so bili gasilci v nekaj minutah na kraju dogodka in požar pogasili. Podjetje je prav tako nedolgo nazaj izvedlo požarno vajo.
Če bodo v Arso na podlagi poročil inšpekcije ali ELME (mobilni laboratorij za hitro posredovanje) ugotovili nepravilnosti ali preseganje mejnih vrednosti nevarnih snovi, bodo začeli postopke ugotavljanja okoljske škode.
