Energetski koncept: Brezglavo brezogljična Slovenija

Velenje – Razprava o usmeritvah za pripravo energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki so jih pripravili na direktoratu za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo, je s 15. avgusta podaljšana do 30. septembra. V Savinjsko-šaleški regiji (Saša) so pripombe že oblikovali.

Ugotavljajo zlasti, da si Slovenija za prihodnjih 20 let z vizijo za 40 let ne sme postavljati strožjih ciljev od EU. Tudi nepodpora raziskavam uporabe fosilnih goriv za nizkoogljične vire, kot je na primer utekočinjanje ali podzemno uplinjanje premoga, se utegne pri zanamcih izkazati za škodljivo.

»Za zdaj izhodišča, ki so jih pripravili na direktoratu, izključujejo mnoga energetska področja. Določajo, na primer, da bi bili v Sloveniji do leta 2055 vsi e-mobilni. Ko smo ministrstvo vprašali, ali je to tudi cilj EU, so odgovorili, da ne, da je to le cilj Slovenije ... Ali ne bi bilo nenavadno, če bi v Sloveniji vsi vozili električna vozila, v Evropi pa plinska ali katera druga? Predlagano je tudi, da bi zgradili drugo nuklearno elektrarno, premogovih tehnologij pa ne bi razvijali. To kaže, da so sedanja izhodišča političen, in ne strokoven osnutek energetskega koncepta,« je kritičen do izhodišč EKS Peter Dermol, velenjski podžupan in do lani direktor Termoelektrarne Šoštanj.

O izhodiščih EKS so v Velenju pripombe sestavili po posvetu, ki so se ga udeležili župani občin regije Saša, predstavniki tukajšnjih energetskih in drugih gospodarskih družb, sindikatov, velenjskega visokega šolstva, mariborske fakultete za energetiko, inštituta Erico in velenjskega zavod Kssena.

V njih se zavzemajo za ohranitev obstoječih energetskih lokacij, ki imajo že vzpostavljeno infrastrukturo za izvajanje energetske dejavnosti, za razvoj tehnologij, premorejo znanje, kadre in izobraževalne ustanove. Ohraniti je treba tudi sedanjo uravnoteženo strukturo virov električne energije, ki zagotavlja, da ni električnih mrkov. Za vsak obnovljiv vir električne energije je treba imeti nadomestilo, kakršna je zdaj proizvodnja v Tešu. Energetski koncept mora opredeliti stopnjo samopreskrbe z električno energijo, ta pa naj bo podlaga za načrtovanje in razvoj različnih možnosti in investicij v proizvodne vire. Stopnja samopreskrbe mora biti visoka, da bo gospodarstvu omogočala konkurenčno poslovanje in hkrati pripomogla k dvigu kakovosti življenjskega okolja. Še posebno pomembna je nacionalna varnost v primeru energetske krize. Zato cilji EKS ne smejo biti strožji od zahtev EU.

Premog kot edini zanesljiv vir

Posebej so se v razpravi v regiji Saša opredelili do ohranitve uporabe premoga in investicij v premogovne tehnologije. Ne strinjajo se, da bi nove investicije v premogovne tehnologije prepovedali in da bi po letu 2054 prepovedali uporabo lignita. Zaradi zagotavljanja energetske varnosti je to nesmiselno, saj domač premog zaradi različnih okoliščin lahko ostane edini zanesljiv energijski vir. Raziskovalna dela na področju premoga je treba zato opredeliti kot pomembno nalogo, zaloge premoga še bolj raziskati, opredeliti načine eksploatacije ter določiti sprejemljivo pretvorbo domačega premoga v nizkoogljično gorivo – naj bo to podzemno uplinjanje, utekočinjanje premoga ali kaj drugega.

Gradnjo naprav za rabo obnovljivih virov je treba nadaljevati, vendar najprej zgraditi tiste, ki za dani denar največ prispevajo v elektroenergetski sistem Slovenije in imajo najmanjši vpliv na okolje. Pri izdelavi EKS je treba upoštevati različne scenarije, ki naj bodo tehnološko in ekonomsko ovrednoteni.

Cilj 100-odstotne e-mobilnosti je v sedanjih izhodiščih EKS nerealen. EU pri tem državam dovoljuje različne scenarije za prehod na trajnostni in nizkoogljični transport. V slovenski EKS bi zato morali vključiti vsaj možnost uporabe vodikovih in metanolovih tehnologij za pogon vozil. Poleg tega je v dokument treba vključiti tudi področje hlajenja in energijsko izrabo odpadkov.

»Ker se bodo energetske tehnologije v prihodnjih letih v skladu z novimi spoznanji zagotovo spreminjale in dopolnjevale, v EKS nikakor ne smejo biti izpuščeni tudi raziskave in razvoj,« razmišljajo v regiji Saša.