Tiskane izdaje
Ljubljana – V preteklih letih se je zanimanje za učinkovito rabo virov in trajnostno upravljanje z naravnimi viri precej povečalo, ne nazadnje se je uvrstilo med prednostne naloge mednarodne politike. Zdaj imajo odločevalci na voljo tudi prve svetovne podatke o toku virov in učinkovitosti.
Usklajevalca dela znanstvenikov in organizacij pri poročilu Svetovni tok materialov in učinkovitost rabe virov za Mednarodni panel za vire, ki je del UNEP, sta bila Janez Potočnik in Alicia Bárcena. Poudarila sta, da so Združeni narodi septembra lani sprejeli agendo trajnostnega razvoja do leta 2030 s 17 cilji, ki naj bi popravili življenjske razmere za sedanje in prihodnje generacije. Pri tem je široko sprejeto, da je to mogoče le z varovanjem naravnih virov in precej izboljšano učinkovitostjo rabe virov v potrošnji in proizvodnji. Nujno je tudi odpraviti povezavo med gospodarsko rastjo in povečevanjem rabe virov ter uničevanjem okolja.
Pri tem pa so za načrtovanje ukrepov nujni kar se da točni in zanesljivi podatki in znanstvene ugotovitve. Za ugotavljanje napredka v doseganju ciljev morajo biti kazalniki dovolj robustni, da lahko zajamejo čim več držav. Mednarodni panel za vire je tako pripravil prvo poročilo s celovitimi in usklajenimi podatki o porabi virov in gibanji v mednarodni trgovini v preteklih 40 letih. Svetovna poraba virov se je v tem času potrojila. Leta 1970 so na svetu na leto izkopali in drugače pridobili 22 milijard ton materialov oziroma sedem ton na osebo, leta 2010 pa že 70 milijard ton oziroma 10 ton na osebo. Pri tem je povečanje porabe materialov zaradi spremenjenih življenjskih slogov bolj pomemben faktor kot povečanje števila prebivalcev.
Evropa nima virov
Najbolj sta poganjali trgovino Evropa in Azija, kjer ni dovolj lastnih zalog materialov za vse potrebe. Pri tem je poraba virov na osebo v Aziji, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu še med 9 in 10 ton, v Evropi in Severni Ameriki pa med 20 in 25 ton. V nasprotju s tem porabijo v Afriki na osebo le tri tone materialov na leto. »Ta razdelitev materialov podpira različne standarde življenja in opozarja na to, koliko dela bo še treba opraviti za dosego trajnostnega razvoja za vse,« pa je poročilo pospremil Ibrahim Thiaw, pomočnik generalnega sekretarja ZN in namestnik izvršnega direktorja UNEP.
Ladij je več, njihove poti bolj zgoščene. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Poročilo kaže, da se je od leta 1970 do 2010 svetovno gospodarstvo potrojilo, prebivalstvo podvojilo, izkopavanje materialov pa početverilo. Od leta 2000 je rast porabe materialov, od ogromnih količin jekla, železa, cementa, energentov in gradbenih materialov, povezana z industrializacijo in urbanizacijo Kitajske. To se je poznalo v vsej svetovni trgovini, zlasti pa v izvoznicah materialov, kot so Južna Amerika, Afrika in Avstralija. Finančna kriza v letih 2008 in 2009 ni bistveno vplivala na trend rasti porabe materialov.
Izkopavanje materialov se je povečalo v vseh regijah sveta, le v Evropi in Aziji pa to ni doseglo potreb, kljub velikemu povečanju rudarjenja in tudi kmetijske proizvodnje v Aziji. Zato sta ti regiji ostali uvoznici, zlasti fosilnih goriv in kovin. Leta 2010 so države izvozile za 10 milijard ton materialov, vendar sta neto uvoznici materialov ostali le Evropa in Severna Amerika, Azija je namreč več materialov, kot jih je uvozila, izvozila z izdelki.
Konflikti so vgrajeni
Interesi so seveda nasprotujoči si. Uvoznice materialov bolj zanimajo projekti učinkovite rabe, poleg tega je pomembno, da so materiali na svetovnem trgu poceni. Oboje udari po žepu izvoznice, ki želijo višje cene in več trgovine. Enotne rešitve bo zato težko najti. Od 1990 tako ni bilo skoraj nobenega povečanja učinkovitosti rabe virov, po letu 2000 pa je učinkovitost začela celo padati, za enoto rasti BDP je treba uporabiti več materialov in goriv. To je povzročila selitev proizvodnje iz Japonske, Južne Koreje in Evrope na Kitajsko, v Indijo in jugovzhodno Azijo.
V Evropi in Severni Ameriki na osebo v povprečju porabimo desetkrat več virov kot v najrevnejših državah in dvakrat več od svetovnega povprečja. Poročilo ugotavlja, da bodo revne države potrebovale znatno večje količine materialov in virov. To lahko povzroči številne lokalne konflikte glede uporabe tal, vode, energije in materialov. Poleg tega že s sedanjo porabo že zdaj presegamo omejitve planeta. Brez zmanjšanja porabe virov, od surovin, hrane, energentov in izdelkov, v najbogatejših regijah ne bo šlo.
Večja poraba, slabše zdravje
»Ko se poraba materialov poveča, se povečajo tudi okoljske, socialne in gospodarske posledice. Večja poraba materialov vodi v podnebne spremembe, hujšo kislost in eutrifikacijo prsti in vode, izgubo biotske raznovrstnosti, večjo erozijo prsti, več odpadkov in večjo onesnaženost zraka. To vse slabo vpliva tudi na človeško zdravje in kakovost življenja,« pravi poročilo. Večja poraba bo pomenila tudi pomanjkanje določenih materialov na trgu in višje cene.
Okoljevarstvene organizacije medtem opozarjajo, da bo človeštvo porabilo letošnji proračun naravnih virov Zemlje v manj kot osmih mesecih. Ljudje v zrak spuščamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko drevesa in morja vsrkajo, iz morij polovimo več rib, kot jih lahko na leto odraste, in posekamo več dreves, kot jih zrase. Razmere se slabšajo, človeštvo se začne zadolževati vsako leto prej, leta 2000 še konec septembra, letos že 8. avgusta.
»Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega podnebnega sporazuma bo treba spremeniti način življenja na tem planetu,« pravi Mathis Wackernagel iz Svetovne mreže za ogljični odtis (Global Footprint Network). Pojasnil pa je, da to prinaša precej prednosti, čeprav zahteva nekaj napora. »Dobra novica je, da je sprememba življenja mogoča s sedanjimi tehnologijami in poceni, saj koristi znatno presegajo vložke. Razmere so stimulativne za nove sektorje, kot je obnovljiva energija, saj zmanjšuje tveganja in stroške, povezane s posledicami podnebnih sprememb na neprimerno klasično infrastrukturo,« pravi Wackernagel.
V mreži so poudarili, da je nekaj držav že dojelo razsežnost težave. Kostarika je tako prve tri mesece leta proizvedla 97 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov. Velika Britanija, Nemčija in Portugalska postavljajo nove rekorde v proizvodnji zelene elektrike, kitajska vlada pa je objavila načrt za prepolovitev količin zaužitega mesa pri svojih državljanih, kar bi zmanjšalo emisije za milijardo ton ogljikovega dioksida do leta 2030.
