Tiskane izdaje
Ljubljana – Mit, da so okoljski davki v Sloveniji visoki, ne drži. Visok delež BDP dosegajo le zato, ker porabimo za polovico več energije na enoto BDP kot je povprečje v Evropski uniji, pravijo v Umanoteri. Rešitev je preusmeritev škodljivih subvencij.
»Velika težava ostajajo okolju škodljive subvencije v prometu in energetiki. Leta 2014 so subvencije za premog znašale nominalno 31 milijonov evrov,« je dejal Andrej Gnezda iz Umanotere. Subvencije na tekoča goriva so v letu 2014 znašale 87 milijonov evrov. Za obnovljive vire je Slovenija namenila 164 milijonov evrov, vendar je v tem znesku tudi več kot 30 milijonov evrov podpore za soproizvodnjo elektrike in toplote iz fosilnih goriv. Skupaj je tako Slovenija 150 milijonov namenila za fosilna goriva, le 110 milijonov evrov pa za obnovljive vire.
»Politika našega gospodarstva z nižanjem okoljskih dajatev, s tem ko sta okoljska in prostorska politika postali administrativna ovira, tekmuje proti dnu. Države, ki tekmujejo proti dnu, navadno tam tudi pristanejo,« je opozorila Renata Karba iz Umanotere. Ob sprejetju vladnega zagonskega elaborata je Umanotera objavila poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo.
V Umanoteri opozarjajo, da je že IMF objavil, da vsak prebivalec Slovenije na leto za fosilna goriva plača 540 evrov, pri čemer so zajeli tudi eksterne stroške. Odpustke, ki jih dobijo velika podjetja pri plačilu prispevkov, plačajo večinoma gospodinjstva, kar ne spodbuja velikih podjetij k spremembam. Nekatere druge države se s podjetji dogovarjajo, kako bodo zmanjšala emisije in povečala učinkovitost, če jim že dajo podporo. V Umanoteri ne pričakujejo, da bo ta vlada pripravila zeleno proračunsko reformo, katere prvi ukrep bi bil odprava škodljivih subvencij, temveč dobre podlage za prihodnjo vlado.
Vlada proti
Na izredni seji odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor Združeni levici ni uspelo s predlogi, ki jih je povzela od koalicije 70 organizacij, ki se zavzemajo za pravično opustitev fosilnih goriv. Poslanci so le predlagali vladi, naj v energetski koncept uvrsti še prehod na učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Energetski koncept bo sicer v javno obravnavo po napovedi državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Klemna Potiska prišel v dveh do treh tednih.
Luka Mesec (ZL) je naštel vrsto držav, ki so se zavezale k 100-odstotni oskrbi z energijo iz obnovljivih virov ali pa k opuščanju premoga kot energenta, Slovenija pa namerava ohraniti enak delež premoga do leta 2054. Opozoril je, da okoljski prehod prinaša nova delovna mesta, vendar ta vlada ne omogoča regulatornega okvira za skupnostna vlaganja v obnovljive vire, kar pomeni, da bi ljudje lahko vlagali v sončne elektrarne tudi na drugih strehah, ne le na svoji, poleg tega Slovenija že 30 let zanemarja železnice in vlaga le v nove ceste, zato pa rastejo emisije iz prometa.
»Gre za izjemno drage ukrepe. Če želimo nekomu nekaj dati, moramo neomu vzeti. Zdaj plačujemo za obnovljive vire in soproizvodnjo pet evrov na položnico. Če bi hoteli povečati delež obnovljivih virov na 30 odstotkov, bi bil prispevek na položnici štirikrat višji,« je med drugim dejal Potisek, ki sicer poudarja, da so voda, hrana in energija strateškega pomena za Slovenijo.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je zagotovila, da Slovenija izpolnjuje cilje za zmanjšanje emisij in tudi za delež obnolvjivih virov. »Slovenija spada med ambicioznejše države,« je poudarila.
»Preusmerite denar«
Denar, ki ga je malo, naj se ne uporablja za ohranjanje sedanjega stanja še naprej s podporami Tešu in Te-Tol. »Če zbereš 80 milijonov evrov in jih vložiš v fosilna goriva, ne ostane veliko denarja za drugo,« je opozoril Dejan Savić iz Greenpeacea, ki dodaja, da bi lahko tranzicijo k čisti energiji izvedli v mandatih treh vlad. »Lani so investicije v obnovljive vire v Evropi dosegle 90 odstokov vseh investicij v energetiki,« je še pojasnil, pri čemer je pri nas večina streh pasivnih.
Aljoša Slameršek iz Plana B je opozoril, da bo leta 2050 zaradi podnebnih sprememb na svetu med 200 in 250 milijonov razseljenih ljudi, gospodarska škoda zaradi suš, poplav in drugih naravnih nesreč pa bo vzela dva odstotka BDP. Izidor Ostan je dodal, da je zeleno gospodarstvo ena najhitreje rastočih ekonomij na svetu, zato se splača hitro skočiti na ta vlak.
Gorazd Marinček iz Slovenskega e-foruma pa je dejal, da končno razume simboliko predsednika Boruta Pahorja in zlate ribice. »500 kvadratnih kilometrov Slovenije je pozidane. S sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami ne bi potrebovali dimnikov. Slovenija še vedno porabi za polovico več energije na enoto BDP kot je povprečje EU,« je dejal. Opozoril je še, da borze lahko računalniško obvladujejo motnje, ki nastanejo z vsako delnico. »Tehnološko smo dovolj daleč za upravljanje 800.000 sončnih elektrarn,« meni Marinček in dodaja, da se je le treba znebiti spomina zlate ribice.
Več jih je opazilo tudi to, da mora Slovenija do leta 2020 zagotoviti 25-odstotni delež obnovljivih virov v končni porabi energije, do leta 2030 pa ga mora povišati le na 27 odstotkov. To ni ambicioznost, so menili.
