Tiskane izdaje
Ljubljana - Kopalne vode ob slovenskem morju so odlične kakovosti, ugotavlja Evropska okoljska agencija. Slovenija je tudi ena od desetih držav EU, kjer vseh 47 naravnih kopalnih voda izpolnjuje merila predpisov o ustrezni kakovosti. Že več let pa pri nas ni novih kopališč.
Več kot 95 odstotkov območij kopalnih vod v Evropski uniji ustreza minimalnim standardom, le za 409 kopalnih vod oziroma dva odstotka, so meritve pokazale, da je njihova kakovost slaba. Kar 83 odstotkov kopalnih vod je doseglo strožje priporočene standarde kakovosti. V Sloveniji so take vse morske kopalne vode (21 kopališč), slabše kakovosti so kopalne vode ob jezerih in rekah (26 kopalnih voda), skupaj pa dosega priporočene standarde kakovosti 68 odstotkov slovenskih naravnih kopalnih voda.
Tudi drugod v EU so morske kopalne vode odlične kakovosti, skoraj 97 odstotkov jih dosega minimalne standarde, več kot 85 odstotkov pa tudi priporočene standarde. Naravna kopališča ob morju z odlično vodo so v Sloveniji, na Malti in Cipru.
Največ kopališč s slabšo kakovostjo vode imajo v Italiji (107 kopališč), Franciji (105) in Španiji (67). Pri nas slabe vode ni nikjer, njena kakovost povsod ustreza minimalnim standardom. Od 26 kopališč ob jezerih in rekah jih sicer le 11 dosega višje standarde kakovosti, med njimi so kopalne vode Blejskega in Bohinjskega jezera ter kopališča na Soči in Kolpi.
Nič pa ni z novimi uradnimi naravnimi kopalnimi območji, ki so po predpisih brezplačno na voljo vsem. Takih ni v osrednji Sloveniji, na Štajerskem ali v Pomurju, čeprav ljudje reke, gramoznice in jezera tudi tu uporabljajo za kopanje. Občine so državi predlagale že veliko takih kopališč, tudi na Ljubljanici in Savi v osrednji Sloveniji. Za tako območje je potem urejen nadzor kakovosti vode, in to je tudi orodje, ki občine prisili, da za vode primerno poskrbijo, denimo uredijo kanalizacijo v prispevnem območju.
Tri četrtine Slovenije ima le divja kopališča
Slovenija ima dobro vodo, nadzor kakovosti vode na 47 naravnih kopališčih bo ostal tudi v prihodnje. A noben predlog za nova kopalna območja še ni bil sprejet. Ljudje tako s kopanjem na nenadzorovanih kopališčih v večjem delu države ogrožajo svoje zdravje in ne izboljšujejo kakovosti svojega življenja.
Po poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) vse kopalne vode na Cipru, v Luksemburgu in na Malti ustrezajo višjim, priporočenim standardom kakovosti. Sledijo jim Grčija s 97 odstotki vod odlične kakovosti, Hrvaška (94 odstotkov) in Nemčija (90 odstotkov). Slovenija spada med deset evropskih držav, v katerih nobeno od kopališč ni dobilo slabe ocene in ni bilo ugotovljenih neskladnih kopalnih območij. Med obalnimi plažami v Evropi so bile vse plaže v Sloveniji in na Cipru ter Malti razvrščene med odlične.
Vsakoletno predsezonsko poročilo o kakovosti kopalnih voda nastaja v sodelovanju med evropsko komisijo in EEA. Združuje informacije o več kot 21.000 kopališčih v 28 državah članicah EU, Albaniji in Švici. Kakovost na plažah spremljajo lokalni organi, in sicer vzorce zbirajo spomladi in v času kopalne sezone. Ocena kopalnih voda je lahko odlična, dobra, zadostna ali slaba. Te ocene temeljijo na ravneh dveh vrst bakterij, ki pri zaužitju lahko povzročita bruhanje in drisko in ki kažeta na onesnaževanje zaradi odplak ali živinoreje (predvsem E-coli in črevesne bakterije).
Nadzor vode bo okrnjen
V Sloveniji je pred kratkim več organizacij izrazilo veliko bojazen, da je nadzor kakovosti vode ogrožen zaradi vladnega varčevanja. Na ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo, da se močno trudijo, »da bi čim prej pridobili manjkajoča finančna sredstva in tako vzpostavili monitoring, kakršen je bil pred sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2015«. Z denarjem, ki je ostal, bo Agencija za okolje izvedla nadzor kemijskih parametrov in nekaterih bioloških elementov kakovosti v rekah na mejnih profilih s sosednjimi državami, nadzor bioloških elementov kakovosti na tistih vodnih telesih, katerih ocena je med dobrim in zmernim stanjem, nadzor kakovosti kopalnih voda in kemijske analize ter analize fitoplanktona na Blejskem in Bohinjskem jezeru.
Karmenu Vella, komisar za okolje, pomorstvo in ribištvo, je ob poročilu dejal, da »smo na neki točki vsi turisti, ki počijejo na plažah«. »Povsem očitno je, da so čiste in varne kopalne vode pomembne za to, da ostanemo zdravi. Dobra novica je, da se kakovost kopalnih vod še naprej izboljšuje. Naslednjič, ko boste skočili v vodo, se spomnite, da je EU s predpisi odigrala pomembno vlogo pri ohranitvi vaših kopalnih vod varnih in čistih,« pravi komisar.
Hans Bruyninckx, izvršni direktor EEA, je dodal, da je zadovoljen z dejstvom, da so evropske kopalne vode zelo kakovostne in se še izboljšujejo. »To dokazuje, da politike delujejo in pripomorejo h kakovosti življenja, če so dovolj ambiciozne, dobro premišljene in učinkovito uveljavljene,« pravi Bruyninckx.
Reke in jezera manj kakovostna od morja
Za to, da politike bolj učinkujejo, je dobro, da so ambiciozne tudi države in občine. Naravna kopališča namreč izboljšujejo kakovost življenja predvsem tistim, ki živijo v njihovi bližini, saj ponujajo brezplačno rekreacijo. V Sloveniji take porazdelitve naravnih kopališč ni, na divjih kopališčih, ljudje na lastno odgovornost uporabljajo več jezerc in rek, pa ni ustreznega nadzora kakovosti vode. V ljubljanski občini so že pred leti tako pokazali zanimanje za ureditev kopališč na Ljubljanici, Savi in Iščici. Opredelitev teh območij za kopalne vode bi zahteval nadzor, slabe ocene pa bi po mnenju stroke pospešile urejanje kanalizacije.
Predlogi za nova kopalna območja drugih občin so tudi stara že nekaj let. Predlagana kopališča so Velenjsko jezero, Škofja Loka, naravno kopališče ob Mariborskem otoku, Črnava, Rečica ob Savinji je predlagana za kar osem območij, zadrževalnik Vogršček, kopališča pri Kobaridu, Tolminu, med predlogi pa je tudi jezero na Rakitni.
Jezera in reke so glede na bakteriološko onesnaženje manj kakovostna kot morje. V EU 91 odstotkov kopalnih vod na celini ustreza vsaj minimalnim standardom, 78 odstotkov jih ima vodo odlične kakovosti. Vse vode v Luksemburgu in Bolgariji ustrezajo priporočenim standardom, sledijo danske vode (95 odstotkov) in nemške vode, kjer odlično kakovost dosega 92 odstotkov od kar 2000 naravnih kopališč.
Obveze bo Slovenija izpolnila
Poročila v zvezi z izvajanjem vodne direktive so komisiji posredovana za šestletna obdobja. Ministrstvo za okolje in prostor bo v skladu z roki poročalo evropski komisiji do 22. marca 2016. Poročila v zvezi z izvajanjem nitratne direktive se evropski komisiji posredujejo za štiriletno obdobja. Poročilo za obdobje 2012–2015 bo ministrstvo za okolje in prostor posredovalo do konca junija 2016. Tako bo ministrstvo za okolje in prostor poročanje po nitratni in vodni direktivi izvedlo skladno z določenimi roki. Vodarji o tem pravijo, da gre le za nujno zlo in nobeno ambicioznost.
V interaktivni grafiki si lahko ogledate, kakšna je kakovost voda na kopališčih po Evropi; s tipkama plus in minus pa se lahko približate na raven posameznih držav, tudi Slovenije (vir: EEA)
