Tiskane izdaje
Na prvi pogled letos zbranih komunalnih odpadkov ni bistveno več več kakor lani. V letu 2016 so prebivalci 12 občin odložili 42.140 ton komunalnih odpadkov, kar je le odstotek ali 450 ton več kot lani. Za skoraj 60 ton več so oddali nevarnih odpadkov, 300 ton več papirja in 280 ton več embalaže, zato pa kar 980 ton manj kosovnih odpadkov in 230 ton manj biorazgradljivih odpadkov.
A za kosovne odpadke Zidanšek pojasnjuje: »Manj zbranih kosovnih odpadkov pripisujemo dejstvu, da smo poostrili nadzor nad vrsto odpadkov, ki nam jih pripeljejo v zbirne centre.« Za več nadzora so se odločili po ugotovitvi, da so kosovne odpadke v zbirni center v Bukovžlaku dovažali tudi ljudje z drugih območij.
Količine, preračunano na posameznega občana občin Celje, Vojnik, Dobrna, Štore, Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko, Tabor, Šentjur in Dobje, so nižje od slovenskega povprečja. To znaša 414 kilogramov, na Celjskem je občan letos povprečno odložil le 330 kilogramov smeti, kar je štiri kilograme več kot lani.
Simbio, ki je tudi upravljavec Regionalnega centra za ravnanje z odpadki, prvega, ki je bil v Sloveniji odprt, v njem skrbi za predelavo odpadkov za 24 občin Savinjske regije, ki so center ustanovile. Ker še vedno zberejo največ mešanih komunalnih odpadkov, kar 41 odstotkov vseh, cilj pa je čim več odpadkov reciklirati in čim manj sežigati, so v Simbiu ta mesec odprli 1,7 milijona evrov vredno napravo za izločanje v reciklaži uporabnih odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov. Računajo, da bodo z njo iz mešanih komunalnih odpadkov izločali od 20 do 30 odstotkov odpadkov. S tem bodo ne le povečali količine odpadkov za recikliranje, ampak tudi znižali stroške za sežiganje odpadkov v Toplarni Celje.
Od začetka leta imajo v Bukovžlaku halo za dodatno biostabilizacijo nekaterih odpadkov, med katerimi je tudi kompost. Zaradi tega zdaj pridobivajo kompost prvega kakovostnega razreda, iščejo pa še odjemalca, ki bi ga ponudil domačemu trgu.
