Kolesarstvo je v Evropi ustvarilo 655.000 delovnih mest

Študija: Vlaganje v kolesarsko infrastrukturo je bolj donosno kot vlaganje v druge oblike transporta.

Objavljeno
14. november 2014 17.10
Je. G., Delo.si
Je. G., Delo.si
Evropska kolesarska industrija zaposluje več ljudi kot rudarstvo in skoraj dvakrat toliko kot industrija jekla, je pokazala celovita študija o delovnih mestih, piše angleški Guardian.

Kar 655.000 ljudi dela v kolesarskem gospodarstvu – to vključuje proizvodnjo koles, turizem, trgovino na drobno, infrastrukturo in storitve – v primerjavi s 615.000 zaposlenimi v rudarstvu, in le 350.000 zaposlenimi v industriji jekla, kažejo podatki Eurostata.

Če bi se kolesarjenje oz. tak način transporta povečalo še za 3 odstotke, bi lahko število delovnih mest v tem sektorju do leta 2020 zraslo do miljona, so številke, ki jih je mogoče zaslediti v študiji o ustvarjanju delovnih mest na področju kolesarstva (Jobs and job creation in the European cycling sector). Podrobno bo predstavljena prihodnji mesec.

Kevin Mayne, direktor razvoja Evropske kolesarske zveze (ECF), ki je naročila študijo, je dejal, da je to jasno in preprosto sporočilo za vlade in lokalne oblasti: »Vlaganje v kolesarsko infrastrukturo prinaša nova delovna mesta; kolesarjenje razbremenjuje promet, je prijazno okolju in ima tudi ugodne zdravstvene posledice. Vlaganje v takšen način prevoza prinaša boljši donos kot vlaganje v druge oblike transporta.«

Študija, ki so jo na Guardianu že pregledali, ugotavlja, da ima kolesarski sektor višjo stopnjo zaposlenosti kot kateri koli drug prevozni podsektor. Rast kolesarske industrije naj bi tako imela večji potencial ustvarjanja delovnih mest kot avtomobilska industrija, ki na primer zaposluje trikrat manj ljudi na milijon evrov prometa.

Presenetljivo, levji delež delovnih mest obsega kolesarski turizem – vključno z nastanitvijo in gostinsko ponudbo – ki zaposluje 524.000 ljudi v primerjavi z 80.000 zaposlenimi v trgovini na drobno. Tudi lokalno gospodarstvo ima veliko od turistov-kolesarjev, saj ti glede na način prevoza večkrat obiščejo restavracije, kavarne in trgovine, še pojasnjujejo v Guardianu.