Koliko tožb zadošča za ustavitev plinovoda?

Terminal ni skladen z urbanističnim načrtom za luko Trst, okoljevarstveno soglasje pa ne z direktivo o presoji vplivov na okolje.

pon, 08.01.2018, 11:34

Ljubljana – Videti je že bilo, da se je Italija odpovedala plinskemu terminalu v Žavljah, pa je izdala okoljevarstveno dovoljenje za podmorski plinovod Trst–Gradež–Vileš. Ta plinovod je bil najprej del projekta terminala, nato so ju ločili v dva postopka.

Slovenija se je pridružila petim tožbam proti okoljevarstvenemu dovoljenju za plinovod pod morjem med Trstom in Gradežem na sodišču v Rimu. Projekt plinovoda je povezan z načrtom plinskega terminala v Žavljah, ki mu italijanske lokalne skupnosti, občina Ankaran in tudi Slovenija nasprotujejo že več let. Dokazale so celo, da je terminal v nasprotju z načrtom razvoja tržaškega pristanišča. Slovenija je pred dvema letoma tožbo omenjala kot zadnji ukrep, po diplomatskih pogovorih in opozorilih. Takrat je Italija terminal v Žavljah in plinovod umaknila s seznama evropsko pomembnih projektov, s čimer se je odpovedala evropskemu sofinanciranju, Slovenija pa je s tem izgubila pravico do veta na projekt.

Vrsta tožb

Občina Ankaran je medtem 26. oktobra lani zaradi dovoljenja za plinovod, ki sta ga junija lani izdali italijanski ministrstvi za varstvo okolja in morja ter za kulturo in turizem, vložila že drugo tožbo proti Italiji. Prva tožba je sledila dovoljenjem za terminal. Tožili sta tudi dežela Furlanija - Julijska krajina in občina Milje, konec novembra pa se je na okoljevarstveno soglasje pritožila tudi tržaška občina. Tržaški časnik Picollo je poročal, da se pritožba tržaške občine nanaša na projekt plinovoda Trst–Gradež, ki bi se navezal na plinski terminal v Žavljah. Okoljsko skladnost projekta je pristojno italijansko ministrstvo za okolje sicer potrdilo pod pogojem, da se pri izvedbi upošteva več omejitev.

Slovenija se je po soglasju vlade za skupno nasprotovanje projektu terminala in plinovoda z deželo Furlanijo - Julijsko krajino, dogovorjenem na koordinacijskem odboru ministrov Italije in Slovenije, 10. oktobra lani, pridružila vsem petim tožbam proti Italiji. Kot že večkrat prej so slovenski predstavniki tudi oktobra opozorili na spornost plinskih projektov v Tržaškem zalivu, a, kot ugotavljajo na ministrstvu za okolje in prostor, spet neuspešno. Okoljevarstvena dovoljenja za plinovod in terminal sta pomembna koraka do gradbenega dovoljenja, ki pa v nobenem primeru še ni bilo izdano. Na ministrstvu za okolje pričakujejo, da bo italijanska vlada tudi zaradi tožb temeljito razmislila, ali so plinski projekti v Tržaškem zalivu res strateški energetski projekti Italije.

Drobljenje projekta

Italijansko ministrstvo za varstvo okolja je pri potrjevanju projektov terminala in plinovoda, ki sta za vse tožnike nedvomno medsebojno odvisna, sicer ločilo postopek za terminal od tistega za plinovod. Tržaška občina se v svoji pritožbi zato sklicuje tako na očitno nelegitimnost razdvojitve obeh postopkov, ki predstavljata projektno celoto, kot na varnost prebivalstva, negativen vpliv na turizem in ribolov, oviranje pomorskega prometa in spornost dela trase predvidenega plinovoda.

Sloveniji le škoda

Terminal v Žavljah in plinovod proti notranjosti Italije Sloveniji ne bi prinesel nobene koristi, pravijo slovenski energetiki, ki opozarjajo tudi, da ima sever Italije že dovolj dobavnih poti plina. Jadransko morje je zaprto, voda v njem se zamenja šele v 80 letih, opozarjajo varuhi morja. Nevarnost za razlitje nafte, ki bi ga lahko povzročil tudi gostejši promet tankerjev za plin, nevarnost eksplozij in tudi težka industrija ne sodijo v to morje in na njegove obale. Energetiki bi se sicer strinjali s terminalom na Krku, seveda z do okolja prijaznejšo tehnologijo, kot je predvidena za Žavlje, in povezovalnimi plinovodi na sever in jug.

Prijavi sovražni govor