Komunale prodajo manj storitev, zato izgube
Javne storitve: Izpad prihodkov bo velik zlasti v turističnih krajih, to bodo občutile tudi občine.
Odpri galerijo
27.3.2009, FOTO: DEJAN JAVORNIK Foto Javornik Dejan
»Koronakriza bo finančno močno udarila po komunalnih podjetjih. Cene komunalnih storitev so oblikovane za določen obseg opravljenih storitev, ki se zdaj drastično zmanjšuje zaradi prepovedi gostinskih dejavnosti, turizma in zaustavitve gospodarskih aktivnosti. Zato bodo komunalna podjetja padla močno v rdeče številke,« opozarja Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG).
V ZKG ocenjujejo, da bo veliko komunalnih podjetij imelo likvidnostne težave. Komunalci so o tem obvestili združenja občin (SOS, ZMOS, ZOS), a še čakajo na njihov odziv. »V ZKG ocenjujemo prihajajoči čas nadaljevanja epidemije s covidom-19 in čas po koncu te zdravstvene krize, ko bo nastopila gospodarska kriza, kot zelo zahteven za komunalna podjetja tako z vidika nemotenega zagotavljanja izvajanja občinskih gospodarskih javnih služb, ki so nujne za delovanje družbe, kot tudi s finančnega vidika,« so pisali občinam.
Izvajalcem javnih služb zaradi zaustavitve gospodarskih aktivnosti podjetij prihodki že upadajo, fiksni stroški izvajanja storitev pa ostajajo na skoraj enaki ravni. Prve grobe ocene so, da bodo najbolj izpostavljena in prizadeta gospodarska in turistična središča; denimo OKP Rogaška iz Rogaške Slatine ocenjuje padec prihodkov na med 60 in 70 odstotkov, Infrastruktura Bled ocenjuje padec prihodkov na več kot 50 odstotkov, Komunala Piran za 52 odstotkov, v Trzinu, kjer je veliko podjetij, pa so zgolj marca dobavili 30 odstotkov manj vode.
»Predvidevam, da bo približno tako tudi v mestnih občinah. Upadanje prihodkov se bo s poglabljanjem krize še nadaljevalo, dodatno pa bodo k temu pripomogla tudi gospodinjstva, ki ne bodo zmožna redno poravnavati svojih obveznosti do izvajalcev javnih služb,« meni Zupanc.
Izvajalci javnih služb bodo imeli težave pri opravljanju obveznih storitev, ki so nujno potrebne za delovanje družbe (preskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, pogrebna in pokopališka služba), če ne bodo imeli ustreznih finančnih prilivov za pokrivanje stroškov izvajanja teh gospodarskih javnih služb.
»Ko analiziramo povprečno položnico za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, vidimo, da je po prihodkovni strani ta razdeljena tako, da približno 35 odstotkov zneska predstavljajo storitve, 25 odstotkov davščine (DDV, okoljske dajatve, vodna povračila) in 35 odstotkov omrežnine (za preskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki). Omrežnine so dejansko večinsko stroški najemnine infrastrukture, ki jo občine dajo v upravljanje izvajalcem javne službe,« pojasnjuje Zupanc.
V ZKG menijo, da je omrežnina lahko začasni finančni vir za zagotavljanje likvidnosti izvajalcev javnih služb, kar pa bo imelo negativni vpliv na poslovanje občin. Vendar pa ob večjem izpadu prihodkov tudi sredstva omrežnin ne bodo zadostovala za zagotavljanje likvidnosti podjetij. »Končni rezultat krize bodo tako velike bilančne izgube v javnih podjetjih, ki jih bodo morali pokrivati ustanovitelji, kar so v večini primerov občine,« pravi Zupanc.
Zato je po njegovem mnenju nujno, da se v intervencijske ukrepe države vključi tudi finančna pomoč za izvajanje storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. »Za stabilnost sistema delovanja teh služb bi bila najbolj logična rešitev, da občine izvajalcem javnih služb pokrivajo manjkajoči finančni del do pokritja polnih stroškov izvajanja gospodarskih javnih služb, država pa občinam ta sredstva vrne skozi interventne ukrepe,« predlaga Zupanc, ki v mega koronapaketu ne vidi pomoči za gospodarske javne službe varstva okolja.
Tak dodatek države za izvajalce javnih služb ravnanja z odpadki, odvajanja in čiščenja vode, preskrbe z vodo ter pogrebne in pokopališke dejavnosti so predlagali v Komunali Piran. V Komunali Ilirska Bistrica pa predlagajo, da se za eno leto oziroma do konca zdravstvene in prihajajoče ekonomske krize ukine (ali odloži) plačevanje okoljskih dajatev in vodnega povračila.
V ZKG ocenjujejo, da bo veliko komunalnih podjetij imelo likvidnostne težave. Komunalci so o tem obvestili združenja občin (SOS, ZMOS, ZOS), a še čakajo na njihov odziv. »V ZKG ocenjujemo prihajajoči čas nadaljevanja epidemije s covidom-19 in čas po koncu te zdravstvene krize, ko bo nastopila gospodarska kriza, kot zelo zahteven za komunalna podjetja tako z vidika nemotenega zagotavljanja izvajanja občinskih gospodarskih javnih služb, ki so nujne za delovanje družbe, kot tudi s finančnega vidika,« so pisali občinam.
Izvajalcem javnih služb zaradi zaustavitve gospodarskih aktivnosti podjetij prihodki že upadajo, fiksni stroški izvajanja storitev pa ostajajo na skoraj enaki ravni. Prve grobe ocene so, da bodo najbolj izpostavljena in prizadeta gospodarska in turistična središča; denimo OKP Rogaška iz Rogaške Slatine ocenjuje padec prihodkov na med 60 in 70 odstotkov, Infrastruktura Bled ocenjuje padec prihodkov na več kot 50 odstotkov, Komunala Piran za 52 odstotkov, v Trzinu, kjer je veliko podjetij, pa so zgolj marca dobavili 30 odstotkov manj vode.
...
»Predvidevam, da bo približno tako tudi v mestnih občinah. Upadanje prihodkov se bo s poglabljanjem krize še nadaljevalo, dodatno pa bodo k temu pripomogla tudi gospodinjstva, ki ne bodo zmožna redno poravnavati svojih obveznosti do izvajalcev javnih služb,« meni Zupanc.
Ogrožene javne službe
Izvajalci javnih služb bodo imeli težave pri opravljanju obveznih storitev, ki so nujno potrebne za delovanje družbe (preskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, pogrebna in pokopališka služba), če ne bodo imeli ustreznih finančnih prilivov za pokrivanje stroškov izvajanja teh gospodarskih javnih služb.
...
»Ko analiziramo povprečno položnico za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, vidimo, da je po prihodkovni strani ta razdeljena tako, da približno 35 odstotkov zneska predstavljajo storitve, 25 odstotkov davščine (DDV, okoljske dajatve, vodna povračila) in 35 odstotkov omrežnine (za preskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki). Omrežnine so dejansko večinsko stroški najemnine infrastrukture, ki jo občine dajo v upravljanje izvajalcem javne službe,« pojasnjuje Zupanc.
Občine naj se odpovejo omrežnini
V ZKG menijo, da je omrežnina lahko začasni finančni vir za zagotavljanje likvidnosti izvajalcev javnih služb, kar pa bo imelo negativni vpliv na poslovanje občin. Vendar pa ob večjem izpadu prihodkov tudi sredstva omrežnin ne bodo zadostovala za zagotavljanje likvidnosti podjetij. »Končni rezultat krize bodo tako velike bilančne izgube v javnih podjetjih, ki jih bodo morali pokrivati ustanovitelji, kar so v večini primerov občine,« pravi Zupanc.
...
Zato je po njegovem mnenju nujno, da se v intervencijske ukrepe države vključi tudi finančna pomoč za izvajanje storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. »Za stabilnost sistema delovanja teh služb bi bila najbolj logična rešitev, da občine izvajalcem javnih služb pokrivajo manjkajoči finančni del do pokritja polnih stroškov izvajanja gospodarskih javnih služb, država pa občinam ta sredstva vrne skozi interventne ukrepe,« predlaga Zupanc, ki v mega koronapaketu ne vidi pomoči za gospodarske javne službe varstva okolja.
Tak dodatek države za izvajalce javnih služb ravnanja z odpadki, odvajanja in čiščenja vode, preskrbe z vodo ter pogrebne in pokopališke dejavnosti so predlagali v Komunali Piran. V Komunali Ilirska Bistrica pa predlagajo, da se za eno leto oziroma do konca zdravstvene in prihajajoče ekonomske krize ukine (ali odloži) plačevanje okoljskih dajatev in vodnega povračila.
