Koncept brez koncepta

Energetski koncept ne ponuja rešitev, temveč pavšalne ocene, kaj bi bilo treba storiti. Ne predlaga, ne kje in ne kako.
Objavljeno
07. marec 2018 11.11
btav*Rcero Barje
Bojan Stojanović
Bojan Stojanović

Slovenija ni zmogla razviti in uresničiti niti enega resnega koncepta razvoja na kateremkoli področju, vse odkar smo se osamosvojili, kar je doslej naš en in edini dobro zamišljen in realiziran koncept. Ne na področju prometa, energetike, znanosti ali poplavne varnosti, če hočete. Nam je pa v tem času uspelo spisati nešteto strategij, akcijskih načrtov, operativnih programov, razvojnih načrtov in kar je še teh visokozvenečih dokumentov. Pravijo, da papir prenese vse, a bi dodal: le prihodnosti ne. Kajti prihodnost vedno izda račun in račun za mlatenje prazne slame zadnjih 25 let plačujemo zdaj.

Čeprav so vsi ti dokumenti predvidevali uspešno, zdravo, zeleno in polno zaposleno Slovenijo, kar naj bi dosegli skozi tisoče takšnih in drugačnih projektov, se v resničnosti ni zgodilo veliko. Večinoma je tekel čas, zapravljal se je naš in evropski denar, pisala strategija za strategijo. Tu in tam pa še zgodba o propadlem projektu ter posebnem zakonu za privatno investicijo, ki pa ni del teh istih strategij. Medtem pa Pomurci še vedno pijejo onesnaženo vodo, mali Celjani se igrajo na kontaminirani zemljini, železniško omrežje propada, več kot pol Slovenije pa nima kam z odpadki, če naštejemo le nekaj izzivov.

Zato ne moremo pričakovati veliko od zadnjega visokozvenečega dokumenta, Energetskega koncepta Slovenije, ki ga je vlada sprejela, kljub temu da ga strokovne institucije te iste vlade niso odobrile (vsaj tiste, ki skrbijo za naravo in okolje). Svoje pomisleke so skozi celoten postopek izpostavljale tudi vse okoljske nevladne organizacije, saj vsebuje niz slabih strateških odločitev. A vlada je koncept sprejela.

Kaj pričakovati od dokumenta, ki se začenja s premiso, da so podnebne spremembe nekaj, kar se bo dogajalo čez 50 let, ko se bomo tudi bolj zavzeto borili proti njim? Isti teden agencija za okolje te iste vlade objavi rezultate raziskave, ki je pokazala, da se je Slovenija v zadnjih 50 letih že ogrela za skoraj dve stopinji Celzija (1,8 če smo natančni), da se vzorci padavin v Sloveniji spreminjajo in da postajajo vse bolj siloviti in nepredvidljivi. Ves svet se bori proti zvišanju temperature za dve stopinji Celzija do leta 2050, mi pa izvemo, da smo že tam in da tega sploh ne vemo. Kot žaba, ki ne ve, da se kuha. Najhuje pa je, da to ne vedo ljudje, ki nas vodijo. In da resnega zmanjšanja emisij ne moremo pričakovati še vsaj 30 let. Medtem pa se bomo še naprej kuhali.

Mislim, da bi večina prebivalcev prej podprla projekt Nek 2 kot Teš 6, še posebej če bi temeljil na tehnologiji druge generacije, ki lahko za gorivo izkorišča odpadke Neka 1. Foto: Roman Šipić/Delo

Kje sta bila energetski koncept Slovenije in njegovo tako čislano »razogličenje« pred le nekaj leti, ko smo zgradili Teš 6, čeprav smo vedeli, da je to tehnologija preteklosti, da ne omenjamo podvojitve cene, korupcije, onesnaževanja in negativnega poslovanja. Pa so nas vodili isti politiki oziroma odločevalci, kot nas vodijo danes, ki pa so zdaj, ko je seveda že prepozno, vsi nenadoma za razogličenje.

Energetski koncept ne ponuja rešitev, temveč pavšalne ocene, kaj bi bilo treba storiti. Ne predlaga ne kje in ne kako, ne omenja ciljev za vetrne in sončne elektrarne in ne omenja npr. sistema črpalnih hidroelektrarn, ki so najboljši shranjevalec (baterija) sporadične energije iz obnovljivih virov, za katere nam ni treba pregraditi in ubiti reke in njenega življa, kot to predvideva vlada storiti na reki Muri. Jedrska energija, ki je po mnenju večine inženirjev edini realen odgovor na podnebne spremembe in hitro razogličenje, je v konceptu marginalizirana na podaljševanje obratovanja Neka 1. Mislim, da bi večina prebivalcev prej podprla projekt Nek 2 kot Teš 6, še posebej če bi temeljil na tehnologiji druge generacije, ki lahko za gorivo izkorišča odpadke Neka 1. Kje je koncept, ko ga potrebuješ??

A da bi Slovenija lahko bila del najnovejšega tehnološkega razvoja, morajo naši znanstveniki aktivno sodelovati v projektih, ki razvijajo nove tehnologije, ter te rešitve predstavljati odločevalcem. A očitno je tudi koncept razvoja znanosti brez koncepta, saj smo znanstvenikom v zadnjih desetih letih zmanjšali proračun za kar tretjino. Gotovo bo sledil nov koncept ali strategija in sledilo bo še več mlatenja prazne slame. Naši znanstveniki pa medtem ne le da ne bodo mogli resno sodelovati v raziskavah in popeljati Slovenijo v 21. stoletje, še za letalsko voznico ne bodo imeli, da bi druge vsaj opazovali, kako to delajo.

V članku so izražena osebna stališča avtorja, ki ne odsevajo nujno stališč organizacije, v kateri je zaposlen.

***

Eko blogi na Delo.si

Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.

Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:

Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.

Luka Omladič, asistent na oddelku 17 za filozofijo ljubljanske filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.

Dejan Savić je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.

Bojan Stojanović je predstavnik WWF Adria.

Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.

Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.

Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnikov o uporabi človeka in Slovenije.

In Borut Tavčar, novinar Dela.