Pri nas najbolj rastejo sončne elektrarne, vetrnice imamo tri

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo so se na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zavzeli za izrabo moči sonca, vetra, vode in lesa. »To so zeleni, najbolj čisti viri energije iz narave,« pravi minister Bojan Kumer ob začetku trimesečne ozaveščevalne kampanje. Pri nas najbolj rastejo sončne elektrarne, vetrnice imamo tri, vodo smo v veliki meri izrabili, les pa niso samo drva.

Lani so v državi postavili toliko sončnih elektrarn kot prej v 20 letih, je povedal Kumer. Dosegle so nazivno moč 1100 megavatov. A treba bo delati tudi pri drugih virih energije, saj se nam cilji izmikajo. Ker ne dosegamo predvidenega deleža obnovljivih virov v končni porabi energije, smo plačali Hrvaški 11 milijonov evrov.

Cilje dobro zapisujemo v strategije, škripa pa pri izvajanju, pravi minister. Za 2030 smo predvideli 27-odstotni delež obnovljivih virov, v prenovljenem nacionalnem podnebnem in energetskem načrtu pa bodo cilji višji. Naša stroka je izračunala, da lahko pridemo do 35-odstotnega deleža, kar pa mora potrditi tudi evropska komisija.

Potencial je velik

Najbolj manjka preboj pri vetrni energiji. Rešitve so kompleksne, pa ne zgolj pri nas. Gre za umeščanje v prostor, spodbude, tudi iz evropskega denarja, in prave politike. Vetrni potencial je tudi v Sloveniji izjemno velik, pravi Kumer, vse sosednje države ga izkoriščajo. Zdaj imamo tri vetrnice, do konca leta bi lahko imeli štiri. Potenciala je za 18 teravatnih ur, kar je za polovico več, kot znaša poraba Slovenije. Vetrnice tudi delajo dlje kot sončne elektrarne.

Voda je dobro izkoriščena, hidroelektrarne so lani proizvedle kar 42 odstotkov elektrike v Sloveniji. Nove priložnosti vidi Kumer v nadgradnji obstoječih hidroelektrarn, denimo HE Formin, pa tudi v novih inovativnih rešitvah.

Veliko zavajanj

Pri lesu je bilo izrečenih veliko zavajajočih informacij, pravi Kumer, saj so v spodbude za izrabo lesne biomase vložili štirikrat več denarja kot prej. A les niso le drva, ministrstvo podpira zlasti projekte soproizvodnje toplote in elektrike ter daljinske sisteme ogrevanja. Les je sicer med štirimi najpomembnejšimi obnovljivimi viri v Sloveniji.

Kumer je opozoril, da uvažamo vso nafto in ves plin, to pa se nam vrača v obliki ujm. Slovenija je bila lani po nekaterih analizah dvakrat bolj prizadeta kot druge države. Tudi zato se je dobro nasloniti na obnovljive vire. Sonce je dosegljivo vsakomur, kdor nima primerne strehe, se lahko vključi v skupnostne projekte sončnih elektrarn.

Promet pa je največji porabnik energije v Sloveniji in eden od največjih virov emisij. Zato ima ozaveščanje o rabi javnega potniškega prometa zelo pomembno vlogo. A tudi tu so koraki od začetka majhni, podobno kot pri vetrnicah.

Vetrnica v šolo

Vetrnico bodo s Kongresnega trga prestavili na dvorišče Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije v Ljubljani. Ravnatelj Gvido Jager je dejal, da obnovljivi viri niso več alternativa, temveč nujnost. Na šoli bodo do konca leta postavili sončno elektrarno velikosti tisoč kvadratnih metrov.