Tiskane izdaje
Ljubljana – Proračun za nadzor vode je vlada z rebalansom februarja zmanjšala za dve tretjini, po protestih pa bosta zdaj ministrstvo za okolje in prostor ter agencija za okolje primanjkljaj večinoma zapolnila. Poslanci so menili, da je to zagotovilo dovolj.
»Ne razumem te politike. Januarja lani je bil ustanovljen urad za varno hrano, zdravje in okolje, letos ukinete denar za nadzor vode in ustanovite novo agencijo za monitoring vode. Tridesetletni nadzor bo prekinjen. Imamo še stara bremena, kot je reka Krupa ali Šturmovci, o katerih nihče noče slišati. Z opuščanjem nadzora vode opuščamo tudi nadzor nevarnih snovi in te lokacije. Nesprejemljivo je, da moramo okoljske nevladne organizacije voditi okoljevarstveno politiko te države,« je poslancem v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor povedal Boris Kolar in dodal, da v državi ne nadzorujemo in ne preganjamo niti onesnaževalcev.
Dušan Plut iz Gibanja za trajnostni razvoj je opozoril, da je nadzor osnova za strateško upravljanje vodnih virov. »Voda je poleg gozda ključna dobrina Slovenije. V Sloveniji je imamo na prebivalca na leto 15.000 kubičnih metrov, povprečje v svetu je nekaj nad 5000, v EU pa celo 4000 kubičnih metrov. Če želimo ohranjati to izjemno razvojno prednost, moramo meriti kakovost in količino,« meni Plut. Dodal je, da bi zaradi tega prej pričakoval krepitev nadzora, ne krčenja.
»Od leta 2008 smo jemali vzorce vode na 60 mestih v rekah in šestih mestih v jezerih. Letos je nadzor skrčen na 16 mest v rekah in nič mest v jezerih,« je razmere prikazala Mateja Germ z biotehniške fakultete. Janja France z Morske biološke postaje Piran je dodala, da že 50 let vsak mesec jemljejo vzorce morja, pri čemer lahko odkrijejo tudi vzroke sluzenja, cvetenja morja, pojav večjega števila meduz in drugega. Opozorila je, da eno leto okrnjenih meritev pomeni prekinitev triletnih nizov podatkov, in dodala, da so nekateri strokovnjaki že odšli. Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je Morska biološka postaja, namreč nima rednega financiranja, odvisen je izključno od projektov.
Združeni levici ni uspelo s predlaganima sklepoma, da bi člani odbora vlado in ministrstvo za okolje pozvali, naj zagotovita potreben denar za izvedbo celotnega nadzora vseh voda, in da bi ministrstvo moralo razložiti, kako bodo pridobili potrebne podatke o stanju voda. Poslanci v odboru so bili namreč prepričani, da prerazporejanje denarja ni njihova naloga, ampak je zanj odgovorna ministrica za okolje. Irena Majcen je pojasnila, da bodo težavo rešili s prerazporeditvijo denarja z MOP in agencije za okolje, pri čemer je za Delo povedala, da gre skupaj za dobrih 380.000 evrov, Arso pa bo opravil tudi nekaj več dela. Nadzor vode naj tako ne bi bil bistveno okrnjen.
Kršitev direktiv ne bo
Na ministrstvu za okolje zanikajo trditve, da bi Slovenijo zaradi krčenja nadzora vode doletele evropske kazni, kljub temu pa so za nadzor voda iz drugih postavk postrgali še 380.000 evrov, skupaj bo letos za ta namen na voljo 668.000 evrov.
»Izvajanje nadzora voda ni stvar samovoljne odločitve ministrstva za okolje in prostor, ampak ga zapoveduje in ureja vodna direktiva,« menijo v ZL, ki je zahtevala nujno sejo odbora državnega zbora za infrastrukturo, kmetijstvo in okolje. »Članice EU morajo v skladu z direktivo komisiji poročati o izvajanju nadzora. Če poročila ne oddajo pravočasno, morajo plačati kazen. In kot kaže, Slovenijo letos čaka kazen zaradi neizvajanja monitoringa v celoti. Pred letošnjim rebalansom proračuna je bilo monitoringu stanja voda namreč namenjenih 862.890 evrov, po rebalansu pa le še 287.286 evrov. Z razpoložljivim denarjem bodo zdaj po besedah ministrstva za okolje in prostor lahko nadzirali le še kakovost rečnih voda na mejah s sosednjimi državami in tistih vodnih teles, katerih kakovost je zdaj med dobrim in zmernim stanjem, kakovost kopalnih voda in ravni fitoplanktona v Bohinjskem in Blejskem jezeru,« so še opozorili v ZL.
To je veljalo še pred sejo odbora, kot tudi obljuba MOP, da se trudijo, da bi čim prej pridobili manjkajoči denar in tako vzpostavili nadzor, kot je bil pred sprejetjem rebalansa proračuna za letos. Ministrica Irena Majcen je na seji odbora povedala, da upa, da bomo to razsežnost upravljanja voda nekoč dojeli, saj zajema vse od kopalnih voda in poplavne varnosti do preskrbe s čisto pitno vodo in čiščenja odpadne vode. »Ni le nadzor, tudi na drugih področjih manjka denarja,« je dejala Majcnova. Ker pa je agencija za okolje v projektu Bober uredila nove laboratorije in nova merilna mesta, bo tudi opravljala nekaj več nadzora. Poleg tega bodo z Arsa in MOP za nadzor vode prerazporedili še dobrih 380.000 evrov. »Pogodbe z izvajalci se še podpisujejo,« je dejala Majcnova.
Zadnji predlog za Morsko biološko postajo je 53.000 evrov, lani je za nadzor morja dobila 60.000 evrov. Pred tem je kazalo bistveno slabše, dobila naj bi 9900 evrov. Biotehniška fakulteta pa naj bi za nadzor rek in jezer dobila 50.000 evrov, kar je polovico lanskega zneska.
Poslanci v odboru so večinoma menili, da je nadzor pomemben, vendar ima Slovenija še več težav pri preskrbi državljanov s kakovostno pitno vodo. Zvonko Lah (SDS) je opozoril, da zlasti v manjših vodonosnikih preverjajo le vsebnost bakterij, ne pa tudi pesticidov in nitratov. Nadzoru vode bi morali po njegovem nujno slediti tudi ukrepi. Franc Breznik (SDS) pa je opozoril, da bi moral biti nadzor vode osnova za razvoj.
