Napovedi suš in vročine bodo boljše

Požarov v obratih z odpadki v Sloveniji sateliti niso zaznali, morda zaradi oblakov morda so bili premajhni.

pet, 08.09.2017, 10:00

Ljubljana – Sezonske napovedi vremena so že maja kazale, da bo zlasti v južni Evropi suša, države bi se tako lahko bolje pripravile na razmere. Požari v Evropi so letos v zrak prispevali polovico slovenskih letnih emisij ogljikovega dioksida, manj kot leta 2007.

Na vprašanje, ali so bili veliki požari in pomanjkanje vode v Sredozemlju poleti že prej napovedani, pa teh napovedi ni nihče vzel resno, v Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) odgovarjajo, da oni napovedujejo sušne razmere, možnost požarov pa v Evropskem informacijskem sistemu za gozdne požare (EFFIS) in Svetovnem informacijskem sistemu za požare na prostem (GWIS), ki ju je razvil ECMWF za program Kopernik oziroma njegov servis za upravljanje nesreč. Najresnejše težave s pomanjkanjem vode so imeli letos v Rimu. V ECMWF pravijo, da je bil tudi to dober preizkus njihovega servisa za podnebne spremembe, ki je letos dal poskusno na voljo sezonske vremenske napovedi in še bolj dolgoročne podnebne napovedi pretoka rek in drugih hidroloških razmer.

Na suhih in vročih tleh hitreje zagori. Foto AP

V večini Evrope je bilo letošnje poletje nepričakovano toplo. Servis za podnebne spremembe Kopernik (C3S) je zato sklenil pogodbo s švedskim meteorološkim in hidrološkim inštitutom (SMHI) za pripravo indikatorjev in sezonskih napovedi za nekaj ključnih hidroloških spremenljivk, kot so pretoki rek, vlažnost tal in izhlapevanje. Skupaj z drugimi orodji bo to vir pomembnih podatkov in napotkov za analizo vpliva podnebja na vodne vire. Letos je leto preizkušanja modelov. Za južno Evropo so podatki kazali podaljšane vročinske valove, kar se je tudi zgodilo.

Sušna regija

Meritve so medtem pokazale, da je največja italijanska reka Pad letos imela izrazito podpovprečne pretoke. Vodni rezervoarji v Španiji so bili polni do 60 odstotkov, kar je najmanj od hude suše v zgodnjih 90. letih. »Če pogledamo v zgodovino, razmere niso tako zelo drugačne od tistih, ki smo jih doživeli leta 2003, v tako slavnem vročinskem valu,« pri tem pravi Carlo Buontempo iz ECMWF. Mesečni podatki C3S so že maja kazali močno negativno anomalijo pri vlažnosti tal oziroma izredno suha tla, zlasti v Sredozemlju. Tla se brez vode, ki zajame toploto sonca in potem z njo izhlapi, hitreje segrejejo, to pa hitreje prinese tudi visoko vročino pri tleh. S podatki C3S lahko meteorološke, hidrološke službe in civilna zaščita ljudem ponudijo boljše nasvete in opozorila. Pri vročinskih valovih pomagajo že napovedi in opozorila, pri drugih težavah, denimo zmanjševanju pretoka rek, ki so pomembni tudi za preskrbo s pitno vodo in vodo za namakanje, pa so nujne dolgoročne naložbe in podnebne napovedi za več desetletij vnaprej.

Požara na Vrhniki iz vesolja niso opazili. Foto PGD Drenov Grič

V ECMWF zagotavljajo, da je njihov sistem uporaben tudi za take projekcije za večino let skoraj do konca stoletja. Modeli kažejo, da bodo vročinski valovi postali bolj običajni, reke pa bodo čedalje bolj suhe, če ne bomo storili nič za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Če se bodo emisije drastično zmanjšale, pa si bodo pretoki rek opomogli do sredine stoletja. »Modeli bodo letos preizkušeni, in če so natančni, bodo prihodnje leto postali del naših operativnih produktov,« še pravi Buontempo. Ključne bodo meritve temperatur in pretokov rek letošnjega poletja.

Maja je bila večina Evrope bolj suha kot povprečno med letoma 1981 in 2010. Najmanj vode v tleh je bilo v jugozahodni Evropi, bolj suho je bilo tudi na območju Baltika, v Belorusiji, Ukrajini in zahodni Rusiji. Na jugovzhodu Evrope je padlo več dežja kot običajno, vendar je bila relativna vlažnost povprečna, vlažnost tal pa večinoma podpovprečna.

Požare vidijo, a ne vseh

Na vprašanje, ali so sateliti ujeli požare v slovenskih obratih za predelavo odpadkov, iz ECMWF odgovarjajo, da je videti, da teh požarov ni ujel noben satelitski senzor, ki jih uporabljajo za določanje emisij požarov. Vzroka sta lahko dva: ali so požarišča prekrivali oblaki ali pa so bili požari premajhni, da bi jih senzorji zaznali.

Tudi požar pri Novem mestu je ostal skrit. Foto Jure Eržen/Delo

Požari v Evropi junija in julija so sicer v zrak prispevali približno 11 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je sedem milijonov ton manj kot v rekordnem letu 2007. Podatkov o količini izpuščenih delcev v ECMWF nimajo.

Precej skrbi je znanstvenikom povzročilo tudi pospešeno topljenje ledu na Grenlandiji. Na vprašanje, ali to pomeni tudi to, da letos ne bo valov hladnega zraka, iz ECMWF odgovarjajo, da C3S še ne nadzira ledenega pokrova Grenlandije, ga bo pa začel zelo kmalu. Posledice topljenja ledu za tokove zraka in tudi morske vode so namreč predmet aktivnih raziskav. Zadnji dokazi kažejo, da voda iz ledu na Grenlandiji prispeva četrtino dviga morske gladine.

Načrti za prihodnost so kar smeli, program Kopernik je uveljavljen, Evropska vesoljska agencija (ESA) razvija novo družino satelitov ravno za program Kopernik. V orbiti je že sedem satelitov, na izstrelitev čakajo še štirje. Cilj je povečati kontinuiteto podnebnih podatkov, začetek ločenega merjenja emisij, ki jih izpušča človeštvo, nadzor polarnih razmer in drugega. Kot zagotavljajo v ECMWF, bo tudi v prihodnje uporaba njihovih podatkov brezplačna.

Podatki, ki so v pomoč pri ukrepanju, bodo še naprej brezplačni. Foto Borut Tavčar/Delo

Prijavi sovražni govor