Tiskane izdaje
Ljubljana – Orkani, cunamiji, poplave, neurja s točo in suše se krepijo s segrevanjem planeta, škode segajo v stotine milijard evrov. Še hujša škoda, socialna, ni zajeta v teh številkah. Razseljeni ljudje brez vsega si tudi po desetletju ne opomorejo.
»Vse je bilo zasuto z mivko, ta je dosegla tudi restavracije, sprehajališče, cesto in zasula še avtomobile,« nam je tri dni po razdejanju Irme na Floridi povedal tam živeči Slovenec Silvester Subotnjički. V 20 letih, kolikor živi v ZDA, je doživel že 11 orkanov, a ta je bil med hujšimi. V pripravah na »konec sveta« je že v ponedeljek, šest dni preden je Irma dosegla Florido, zmanjkalo goriva in vode, razlaga.
»Že tretji dan smo brez elektrike. Tudi goriva in vode ni. Trgovine so zaprte,« Subotnjički opisuje dneve po orkanu. »Ulice so še vedno prazne. Tisti, ki so ostali, so se zabarikadirali doma, mnogi pa so Florido zapustili.« V strahu pred Irmo so namreč na Floridi izvedli eno najbolj množičnih evakuacij v zgodovini zvezne države, odredili so evakuacijo kar 6,3 milijona ljudi. »Ogromno prijateljev Slovencev je šlo v Orlando in drugam proti severu,« pripoveduje.
Oprema za prosti čas pride zelo prav. Foto Silvester Subotnjički
Subotnjički, ki živi pet kilometrov od morja, evakuacija pa je bila določena za območja do tri kilometre od morja, je skupaj s še nekaj prijatelji ostal: »Na srečo imam v delavnici, nasproti katere živim, spravljene dovolj hrane in vode, ne le zame, tudi za moje delavce. Tudi gorivo imam, saj se ukvarjam s čolni. S čolni smo bili pripravljeni pomagati drugim v primeru poplav. Imamo sveče in agregat, s katerim polnimo telefone, a signal pogosto izgine ali pa ga sploh ni. Ker ni elektrike, si kosilo kuhamo na plinskem gorilniku in žaru.«
Škoda na Floridi manjša
Še tretji dan po orkanu si veliko ljudi ni upalo na ulice Fort Lauderdalea. »Ulice so videti grozljivo. Vse je razmetano. Ven so se odpravili le tisti, ki ne znajo kuhati. In teh je veliko. Ko je tretji dan po orkanu McDonald's odprl vrata, je v vrsti čakalo 300 avtomobilov.«
Počitniške hiške niso odporne. Foto Carlo Allegri/Reuters
Kljub napovedim o super orkanu pa na Floridi ni takšne škode, kot so jo predvidevali. Subotnjičkemu je pred hišo izruvalo mango, ki na srečo ni padel na streho, potrgalo je rolete z oken, a »večje škode ni«. Pa tudi sicer škoda na Floridi ni takšna, kot jo je povzročila Katrina v New Orleansu, ki si od razdejanja v dvanajstih letih še ni opomogel. »Florida je močvirnata in v njenem osrčju ni ničesar. Na zahodu Floride, kjer je udarila Irma, tudi ni revnih četrti, hiše niso iz lesa, ampak zidane. Novogradnje so zgrajene protiorkansko. V osrednjem delu Floride pa so večinoma mobilne hiške, ki bi se v orkanu nedvomno podrle,« razlaga Subotnjički.
Revni izgubijo več
To se je zgodilo večini zgradb na karibskih otokih. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj na domnevo, da imajo revni obsežnejšo gmotno škodo, ki pa je v denarju manj vredna kot pri bogatih, odgovarja, da so tudi v bogatih mestih revni predeli. »V New Orleansu so revna območja še vedno v razsulu. Bogati pa so poškodovane hiše podrli in zgradili nove, bolj odporne,« pravi Kajfeževa, ki ugotavlja, da je zlasti turistična gradnja po vsem svetu zelo neodporna. »Ključno je, da se vložek vrne v petih letih. Lastnikov ne briga, če se hotel sesuje po sedmih letih. To je ignoriranje narave, ki je močnejša od nas, zgolj za dobiček. Povsod so gradili na napačnih krajih na napačen način,« pravi klimatologinja in doda, da so podobno kot turistični objekti grajene tudi stavbe za revne. Na najcenejših zemljiščih z najcenejšimi materiali. Za to je dokaz tudi pogorela stolpnica v Londonu.
Večje škode tam, kjer je gradnja trdna, ni bilo. Foto Silvester Subotnjički
Vse te napake vreme zdaj razgalja. Kajfeževa opozarja, da je podobno v kmetijstvu, saj sadimo napačne posevke na napačnih zemljiščih. »Pri nas sicer ne bomo imeli tropskih neviht, imamo pa poplave. Karte poplav in plazovitih območij so na voljo že desetletja, splošne smernice za gradnjo so jasne. Občine pa teh kart nočejo gledati, ko je velik posel ali prijatelj, se zida. Tako imamo škode, ki bi se jim lahko izognili,« pravi Kajfeževa in doda, da ima Slovenija veliko prostora za varno gradnjo, le »lokalnim šerifom ne bi smele biti prepuščene vse odločitve«.
Zavarovalnice v izgube
Izvršni direktor zavarovalnice Hiscox Bronek Masojada je za britanski časnik Guardian povedal, da sta bila orkana Harvey in Irma ena izmed najhujših in da bosta zavarovalnice stala 50 in 70 milijard dolarjev. Vendar je škoda, ki jo je prizadejala Irma, nižja od prvotnih napovedi. Podjetje Enki Research po poročanju Bloomberga ocenujuje, da je škoda na Floridi iz 200 milijard dolarjev padla na 49 milijard. Ameriško komercialno podjetje za napovedovanje vremena AccuWeather stroške postavlja za polovico višje, saj v stroške šteje tudi izpad poslovanja, nekaj mesečno obdobje brezposelnosti, poškodovano infrastrukturo, škodo v kmetijstvu (uničenih je 25 odstotkov nasadov oranževcev) in višje cene goriva. Ameriški predsednik Donald Trump pa je kljub raznolikim ocenam škode, Floridi namenil le 15 milijard dolarjev, je poročala revija Time.
Pozavarovalnica Munich RE, ki ima najmočnejšo podnebno ekipo, je nekoliko tudi slovenska, saj so v njej tudi študenti Kajfeževe. V zadnjem sporočilu je pozavarovalnica zapisala, da ocen škode Irme in Harveya še nimajo, da pa bodo izplačila zavarovalnin zaradi teh dveh orkanov najverjetneje povzročila četrtletno izgubo. Zavarovalnice tudi zato že spreminjajo poslovne modele. V Munich RE so postavili naravne katastrofe od 80. let v tabelo. »Rezultati te statistike so neizprosni. Vodni cikel je pospešen, tveganje za nesrečo se je povečalo za štirikrat. Kar smo včasih rekli za 100-letne poplave, sploh ni več relevantno, noben od starih standardov ne drži več, niti tabele ne držijo,« pravi Lučka Kajfež Bogataj.
Stari standardi ne držijo več. Foto Gerben Van Es/AFP
Vsem, ki jih zanima le dobiček in ne verjamejo klimatologom, svetuje, naj se obrnejo na münchensko pozavarovalnico, ki je vitalno zainteresirana za dobiček. Zavarovalnice se že odločajo, koga ne bodo več zavarovale, ker mu toča prevečkrat povzroči škodo, in komu bodo zvišale ceno zavarovanja. V pozavarovalnici Munich RE pa razmišljajo tudi o drugačnih modelih. Za vodstvo je dobro poznavanje naravnih katastrov in kako so te povezane s podnebnimi spremembami zelo pomembno. Vidijo se kot tisti, ki lahko pomagajo odpraviti posledice, pa tudi pojasnijo, kaj sproža katastrofe, kar je ključno za preprečevanje škode v prihodnosti. Tako so ugotovili, da so nenavadne atmosferske razmere, zelo topel Pacifik ob južni Ameriki in hladnejši Pacifik proti severu, ustvarile osnove za dvakrat več neviht s točo in tornadov kot je povprečje zadnjih desetih let. Zdaj dejavno analizirajo, kakšna gradnja je najbolj odporna na naravne katastrofe. Lahko se zgodi, da bodo le take gradnje še zavarovali.
Razbitine in odpadke se da hitro pospraviti. Foto Alvin Baez/Reuters
Še dolgo do normalnosti
Poškodovane ali uničene skupnosti si ne opomorejo hitro. Manuel Moniz Pereira, ki je pred leti pomagal pri gradnji hišk za prebivalce več filipinskih otokov, iz izkušenj pravi, da bo do vzpostavitve vsaj minimalno delujočega sistema na popolnoma razdejanih karibskih otokih (najhuje je bilo na otokih Barbuda, St. Barthelemy in St. Martin, manj v Portoriku in na Kubi) preteklo vsaj devet mesecev. Razbitine in razne ostanke je mogoče hitro odstraniti, nekaj povsem drugega pa so hiše in infrastruktura. Obnova bo trajalo dolgo, meni Pereira, hitrejša pa bo, če bo mednarodna pomoč zadostna in ne bo hitro usahnila, kar je bila deloma težava tudi na Filipinih.
V revnih naseljih na Filipinih imajo podpisane strehe. Foto Borut Tavčar/Delo
Leto po tajfunu so bila tam številna naselja še v razsulu, infrastruktura, s cestami vred, je bila za silo pokrpana, številni turistični objekti pa zaprti in zapuščeni. »Revnejši otoki bodo težje šli v prenovo, v ZDA bodo več škode poravnale zavarovalnice,« pravi Pereira, ki dela za Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).
