Nasip čez rastlinjake, usoda dreves ni jasna

Celje – Protipoplavni nasip, ki bo zaščitil območje Medloga in Špice, bi lahko začeli graditi že prihodnje leto, če bo ministrstvo za okolje in prostor (MOP) za poseg pridobilo vsa soglasja in gradbeno dovoljenje. Čeprav celjski župan Bojan Šrot pravi, da gradnja ne bo posegla na območje drevesnice propadlega Vrtnarstva Celje, to ne pomeni, da so drevesa rešena.

Medlog in Špico bi pred poplavami lahko obvaroval suhi zadrževalnik Levec, eden od desetih, ki jih je predvideval osnutek državnega prostorskega načrta na območju Spodnje Savinjske doline iz leta 2011. Močno so mu nasprotovali kmetje in kmetijsko ministrstvo, DPN pa po petih letih še ni sprejet, zato tudi ni suhih zadrževalnikov. Medlog in Špico bi lahko rešil tudi visokovodni nasip v Medlogu, ki bo ta del Celja precej spremenil. Pred dvema mesecema so nam z Mestne občine Celje odgovorili, da si »MOC še vedno prizadeva in poziva ministrstvo za okolje, da znova prouči možnost gradnje suhega zadrževalnika Levec«.

Očitno pa to ni bilo dovolj, saj je župan Bojan Šrot prejšnji teden povedal, da nasip zagotovo bo: »Trasa visokovodnega nasipa je pripravljena. To bo začasni ukrep do izgradnje suhega zadrževalnika Levec.« A pri tem je dodal, da sam dvomi, da bo nasip zgolj začasno ostal v Medlogu. Šrot je dejal, da bodo nasip postavili na kmetijska zemljišča: »Šel bo preko starih rastlinjakov nekdanjega vrtnarstva, proti Kettejevi ulici.«

Velik poseg

Civilna javnost z Ireno Ašič na čelu si že nekaj let prizadeva, da bi nekdanja drevesnica postala drevesni park. Čeprav je Šrot povedal, da je občina vztrajala, da naj se gradnja nasipa ne umesti na območje drevesnice, bo deset metrov širok nasip zagotovo velik poseg v tamkajšnji prostor. Poleg tega umikanje drevesnici še ne pomeni, da bodo drevesa tam dejansko ostala. Kot so sporočili z MOP, gradnja visokovodnega nasipa predvideva »izvedbo nižanja terena s koridorjem za odvod visokih voda, povezavo obstoječih nasipov z novozgrajenimi, izgradnjo zidu in nasipa ter ureditev ceste«. Kje natančno bodo teren nižali, niso povedali. Ašičeva gradnji nasipa nasprotuje: »Po mojih informacijah so ugotovili, da bi morali ponekod teren drevesnice znižati za deset centimetrov, ponekod celo samo za tri centimetre! In zaradi nekaj centimetrov bi uničili celotno rastje in drevesa bi padla. Vse to ob tem, da je na tem območju že nasip pri rastlinjakih, ki bi ga lahko samo nadgradili in ob tem, da so ob protipoplavnih ukrepih že dvignili nasip ob Savinji. Je bilo to potemtakem nesmiselno?«

Ašičeva je o nameri, da bi drevesnico spremenili v območje urbanega gozdnega prostora okrasnih rastlin, pisala tudi ministrici Ireni Majcen. Pred desetimi dnevi ji je generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte odgovorila, da je prostorsko načrtovanje v izvirni pristojnosti lokalnih skupnosti, »ki se v skladu s svojo strategijo in vizijo prostorskega razvoja, ob upoštevanju razvojnih pobud in varstvenih omejitev, ter usmeritev nosilca urejanja prostora, samostojno odločajo o razvrstitvi dejavnosti v prostoru ter opredelitvi ustrezne namenske rabe«. Dodala je, da občina prav zdaj pripravlja osnutek novega občinskega prostorskega načrta in predlagala Ašičevi, da se s predlogom obrne na občino. Boltetova je zapisala, da na MOP upajo, da bo Ašičevi uspelo realizirati pobudo. Občinski uslužbenci so se s pobudo o drevesnem parku že seznanili na proaktivni kavarni pred dobrima dvema mesecema. Za vzpostavitev drevesnega parka je še vedno odprta peticija, podpisalo jo je okoli 570 ljudi.

Stanovanjska gradnja

Izgradnja visokovodnega nasipa je vsak dan bližje. Kot so sporočili z MOP, trenutno za projektno dokumentacijo pridobivajo vsa potrebna soglasja, pogajajo se z lastniki zemljišč, praktično vsa so v lasti občine, sklad kmetijskih zemljišč jih je prav letos prenesel nanjo. Ko bodo pridobili vsa soglasja, gradbeno dovoljenje in potrjeno investicijsko dokumentacijo, bodo lahko prihodnje leto začeli graditi, če bo šlo vse po načrtih. Trenutno ocenjena vrednost projekta je 3,5 milijona evrov.

Ta del Celja je poplavno območje, bližnja Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti je bila že dvakrat pod vodo, zato gradnja tu ni mogoča. Tudi zato so se mnogi spraševali, ali ni velika zagretost za izgradnjo nasipa tudi v željah nekaterih, da bi na tem poplavnem območju gradili. Da se na območju bivše mlekarne obeta stanovanjska gradnja, je prejšnji teden potrdil tudi Šrot.