Splet okoliščin in človeška napaka glavni izgovori za nezakonit izvoz odpadkov

Podjetja, pri katerih so organi odkrili nepravilnosti, zatrjujejo, da te niso bile storjene namerno.

sre, 13.09.2017, 10:00

V vseevropski akciji nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov so bila pri domnevnem poskusu nezakonitega izvoza ujeta tri slovenska podjetja, Komteks, Meltal IS in Ekol. V šestih podjetjih, ki odpadke pošiljajo na predelavo v tujino, pa je bilo ugotovljenih več kršitev. Nekatere primere preiskujejo tudi kriminalisti.

Pri nadzoru tovornega prometa na avtocestnih počivališčih je bila ugotovljena ena nezakonita pošiljka odpadkov. Podjetje Komteks, ki se na spletu pohvali z dolgoletno tradicijo zbiranja in prevozov sekundarnih surovin, je na predelavo v Bosno in Hercegovino pošiljalo dobrih 20 ton mešanih nesortiranih odpadkov, za katere bi moralo pridobiti soglasja pristojnih organov države odpreme, države tranzita in ciljne države. Teh ni imelo, zato je bila pošiljka vrnjena na mesto natovora, inšpekcija za okolje in naravo pa je proti njemu uvedla prekrškovni postopek. Ugotovitveni postopek še poteka, predvidena globa za nezakonito pošiljko pa znaša med 10.000 in 40.000 evrov za pravno osebo in med 2000 in 4000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.

V Komteksu kršitvi ne pripisujejo velikega pomena. Označili so jo za »splet okoliščin«, ki jih je sprožil strojnik, ko je na tovornjak naložil »napačno blago« – namesto »čiste«, onesnaženo odpadno folijo. To se jim je zgodilo prvič, zagotavljajo.

»Težave« z izpolnjevanjem dokumentacije

Nadzor v okviru akcije, ki je potekala junija, je zajel tudi pošiljke odpadkov v Luki Koper. Predstavniki finančne uprave so pregledali 20 kontejnerjev z odpadki in odkrili nezakonito pošiljko aluminijastih ostružkov, ki jih je podjetje Meltal IS nameravalo izvoziti na predelavo v Indonezijo. Indonezija ni jasno potrdila, ali je uvoz tovrstnega odpadka dovoljen, zato bi moralo podjetje za odpremo pošiljke opraviti prijavo in pridobiti soglasje organov iz Slovenije in Indonezije. Ker so pošiljko spremljali le dokumenti iz priloge VII uredbe o pošiljkah odpadkov − z njimi se čezmejno pošiljajo odpadki, za katere ni treba pridobiti soglasja vseh zadevnih držav −, je bil proti podjetju uveden prekrškovni postopek. Direktor Meltala Iztok Snežič je zapisal, da je »šlo za prvi primer prodaje odpadkov v Indonezijo, zato smo menili, da bo zadoščeno zakonskim zahtevam, če bomo izpolnili prilogo VII veljavne uredbe«.

Družba, ki se ukvarja z odkupom, predelavo in prodajo odpadnih barvnih kovin, je že leta 2012 nezakonito izvozila odpadke v Avstrijo. Njeni pravni osebi je bil izrečen opomin, odgovorni osebi pravne osebe pa globa 1500 evrov. »Tovornjak je bil ustavljen v Avstriji, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je med aluminijastim odpadom tudi material, ki ni iz aluminija. Pošiljko smo morali predelati pri našem kupcu v Avstriji, ki je pri predelavi ugotovil, da je bilo med odpadnim aluminijem tega materiala manj, kot je dovoljeno pri tej vrsti odpadka, in je šlo za minimalno kršitev,« je pojasnil Snežič. V obeh primerih je po njegovem »šlo za pomoto in nikakor ne namerno kršitev predpisov. Prav tako zaradi našega ravnanja ni bilo nobenega negativnega vpliva na okolje,« je poudaril.

Neprimerno skladiščenje, nato požari

Inšpekcija za okolje in naravo pa je izvedla nadzor pri 12 podjetjih, ki poleg ravnanja z nenevarnimi odpadki ravnajo z nevarnimi odpadki in jih pošiljajo na predelavo v tujino. Med kršitelji so bili tudi Ekosistemi iz Zaloga pri Novem mestu, kjer je inšpekcijski nadzor − kot že večkrat prej − ugotovil skladiščenje odpadkov na neutrjenih in nepokritih površinah. Kmalu zatem je v podjetju izbruhnil uničujoč požar.

V Gorenju Surovina, kjer je leta 2013 izbruhnil velik požar v hali za predelavo plastike in papirja, je bilo ob junijskem pregledu ugotovljeno, da se je svinčevo steklo − nevarni odpadek, ki nastaja po obdelavi odpadne električne in elektronske opreme − skladiščilo na prostem in nepokrito. Poleg tega embalažne enote za skladiščenje odpadkov niso bile označene s klasifikacijsko številko odpadka, nazivom odpadka, nevarni odpadki pa niso imeli oznake nevarni odpadek. Podjetju je bila izdana ureditvena odločba, na kontrolnem pregledu pa je bilo ugotovljeno, da je kršitev odpravilo.

Celjski Kovintrade je nepravilno izpolnil dokumentacijo za izvoz valjarniške škaje, odpadnega vrhnjega sloja po valjanju kovine. Vodja programa metalurgije v podjetju Urška Lichtenegger je pojasnila, da se kršitev nanaša na tovorno pošiljko s težo do 24 ton, ki je bila julija namenjena na Madžarsko. »Namesto izvirnika priloge VII je tovor spremljal skeniran dokument, manjkal pa je tudi podatek o državi tranzita. Pozneje ta mesec je bil opravljen še en pregled in ugotovljeno je bilo, da izpolnjujemo vse predpise,« je zagotovila. Da »je šlo za nenamerno napako«, trdi tudi predsednik uprave Kovintrada Marko Staroveški.

V kranjskem Ekolu in Ekologiji so na prostem in brez ustrezne oznake skladiščili nekatere nevarne odpadke, so ugotovili inšpektorji. Ekologiji so zaradi neoznačenih posod za skladiščenje nevarnih odpadkov izrekli opozorilo, nepravilnosti je že odpravila. V primeru Ekola pa sta bila izdana plačilna naloga pravni osebi z globo v znesku deset tisoč evrov in odgovorni osebi pravne osebe v znesku dva tisoč evrov. Prekrškovni postopek še poteka. Nepravilnosti so se nanašale na neažurno označevanje odpadkov, ki jih je podjetje v povečanih količinah prejemalo zaradi požara v Kemisu, »pomanjkljivosti pa je nemudoma odpravilo. Da posluje ustrezno in skladno z zakonom o varstvu okolja, je potrdil tudi kasnejši inšpekcijski pregled,« je povedala predstavnica za odnose z javnostjo Miša Hrovat.

Za »človeško napako« pa je označila zabeleženo kršitev iz lanskega leta, ko je Ekol v tujino pošiljal odpadke na način, ki ni bil izrecno določen v dokumentu iz priloge VII. Za to mu je bil v prekrškovnem postopku izrečen opomin. Ostala podjetja od dvanajsterice, ki jih je zajel nadzor inšpekcije za okolje in naravo, v preteklosti niso kršila predpisov za čezmejno pošiljanje odpadkov.

Prav tako nobeni družbi ni bil izrečen ukrep prepovedi izvoza. Pri družbi, ki vloži zahtevo za izdajo soglasja za čezmejno pošiljanje odpadkov, se preverja, ali je v zadnjih treh letih imela izdan prekrškovni ukrep proti varstvu okolja. V takšnem primeru se vloga za izdajo soglasja zavrne. V primeru izdanih ureditvenih odločb pa inšpektorji vedno na kontrolnih pregledih preverjajo, ali so bili ukrepi, ki jih je naložil zavezanec, izvršeni, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.

Prijavi sovražni govor