Tiskane izdaje
Če se bodo z lastnico sosednje kmetije, ki živi v Nemčiji, dogovorili za primerno ceno nakupa, se bo ekosocialna kmetija Korenika v Šalovcih kmalu znova povečala in začela uvajati dodatne dejavnosti pri skrbi za ranljive skupine ljudi. Nazadnje so se močno razširili pred dvema letoma z odkupom zemljišč in najemom bližnje kmetije osamelega vaščana.
Zavod Ekosocialna kmetija Korenika je pred desetletjem v Šalovcih na kmetiji v lasti šalovske občine ustanovilo društvo za socialno vključenost Mozaik in tam začelo ekološko kmetovanje in programe za usposabljanje ali zaposlovanje ranljivih skupin, brezposelnih, invalidov in podobnih oseb. Zdaj imajo 35 redno zaposlenih, približno petnajst pa jih je vključenih v različne programe socialnega vključevanja ali usposabljanja.
Po besedah direktorja Gorana Miloševiča zdaj obdelujejo 22 hektarjev polj in travnikov, na katerih na ekološki način pridelujejo tradicionalne prekmurske poljščine, zadnja leta tudi industrijsko konopljo in lan, na sedemdesetih arih vrta ob kmetiji pa pridelujejo zelenjavo in zelišča.
Prodaja šolam in vrtcem
Devet desetin svojih pridelkov tudi sami predelajo v moke, olja, sokove, vložnine in drugo in to prodajajo v ekoloških trgovinah po Sloveniji ali na lastnih stojnicah. Tudi zato so lani dokončali naložbo v novo kuhinjo, sušilnico sadja in zelišč ter v predelavo, za kar so skupaj z obnovo ter dograditvijo objektov kmetije porabili 270.000 evrov, ki so jih v večjem delu dobili na projektnih razpisih.
Infografika: Delo
Toda čeprav je blagovna znamka ekoloških živil uveljavljena in čeprav so lani začeli prodajati večje količine svojih pridelkov in izdelkov šolam in vrtcem v okviru zelenih naročil, Korenika na trgu ustvari le okrog 35 odstotkov denarja, ki ga potrebuje za svoje delovanje, pravi Miloševič. »Ves preostali denar za plače zaposlenih, nagrade udeležencem in stroške delovanja pridobivamo kot subvencije za zaposlovanje težje zaposljivih, kot nepovratna sredstva za razvojne projekte, subvencije za ekološko pridelavo in kot povračilo stroškov za delo z ranljivimi skupinami ljudi. Ker je približno osem desetin naših zaposlenih tako ali drugače invalidnih ali omejeno sposobnih za delo, drugače ne gre. Ne moremo se iti tržnega podjetništva, saj to niti ni naš osnovni namen. Je pa prav, da s tržnim delom naše dejavnosti ostanemo povezani z okoljem in z realnim življenjem.«
Tabori in terapije z živalmi
Poleg ekološkega kmetovanja in predelave živil so del njihove tržne dejavnosti tudi poletni doživljajski tabori, ki jih obiskuje vse več otrok, vedno več staršev otrok s psihosocialnimi motnjami pa se zanima za njihove programe terapij s konji in za delo z drugimi živalmi na kmetiji, pravi strokovna vodja Korenike Lili Miloševič.
Če jim bo uspelo kupiti kmetijo v soseščini, bodo dejavnost Korenike verjetno razširili še z dnevnim varstvenim centrom za starejše. Na Goričkem takšnih zmogljivosti primanjkuje, starejši pa zelo neradi odidejo v domove za starejše, ko enkrat ostanejo sami. Dnevni varstveni center bi bil tako lahko vmesna rešitev za ostarele in dodatna vez kmetije z okoljem, v katerem deluje, pravi Goran Miloševič.
