Obnovljeni obrat Kemisa črna gradnja
Ministrstvo za okolje in prostor si je premislilo in ugotovilo, da bi Kemis za sanacijo objekta po požaru moral pridobiti gradbeno dovoljenje.
Odpri galerijo
Inšpektorat bo moral z vstopom občine Vrhnika v inšpekcijski postopek končno utemeljiti, zakaj je Kemisu dopustil gradnjo brez gradbenega dovoljenja. FOTO: Tomi Lombar
Ministrstvo za okolje in prostor je v tretjem odločanju občini Vrhnika dovolilo vstop v postopek gradbene inšpekcije kot stranski udeleženki pri sanaciji v požaru poškodovanega objekta Kemisa. Obenem se je izreklo, da bi moral Kemis za obnovo objekta pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Obnovljeni obrat podjetja je torej črna gradnja.
Po skoraj dveh letih prizadevanj je občina Vrhnika končno dobila možnost, da kot stranska udeleženka v postopku popožarne sanacije Kemisa od gradbenega inšpektorata zahteva natančno pojasnilo, zakaj je obnovo poškodovanega Kemisovega objekta tolmačil kot izjemo po zakonu o graditvi objektov – enako so trdili tudi Kemisovi odvetniki –, zaradi česar podjetju ni bilo treba pridobiti novega gradbenega dovoljenja za sanacijo.
Za vstop v inšpekcijski postopek si je vseskozi prizadevala civilna iniciativa Eko Vrh. Od občine je po požaru zahtevala uresničitev sklepa občinskega sveta, da sedanja lokacija Kemisa ni primerna za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov. Na predlog Eko Vrha je občina najela dve odvetniški pisarni, ki jo zastopata v postopkih na okoljskem ministrstvu in upravnem sodišču. Z zahtevo za vstop občine v inšpekcijski postopek se ukvarja odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, pisarna Starman Velkaverh pa vodi postopke za presojo, ali bi moral Kemis spadati med obrate, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega (register Seveso).
Inšpektorat za okolje in prostor (prvostopenjski organ) je zahtevo vrhniške občine za vstop v postopek gradbene inšpekcije zavrnil trikrat, ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) pa dvakrat kljub sodbama upravnega sodišča, ki je obakrat pritrdilo argumentom občine. Od inšpektorata je zahtevalo, da se izreče, na kaj se sklicuje pri opredelitvi, da Kemis ne potrebuje gradbenega dovoljenja, ter da pri ponovnem odločanju upošteva njegovo sodbo, česar ta ni storil. Namerno ali ne so postopki trajali tako dolgo, da je Kemis vmes objekt že obnovil in začel polno obratovati.
Z novo odločitvijo okoljskega ministrstva, diametralno nasprotno prejšnjima dvema, se zadeve bistveno spreminjajo. Ministrstvo je proti inšpektoratu nastopilo zelo strogo, najbolj mu očita, da ni sledil napotkom sodbe, ki mu jih je upravno sodišče naložilo. Zelo pomembna pa je navedba okoljskega ministrstva, da izvedena sanacijska dela na objektu Kemisa ne predstavljajo izjeme po zakonu o graditvi objektov, zato bi moral Kemis zanje predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ministrstvo piše, da so se sanacijska dela začela izvajati oktobra 2017 – skoraj pet mesecev po nesreči –, zato ni mogoče reči, da so bila opravljena v izrednih razmerah oziroma jih ni mogoče utemeljevati s 4. odstavkom 1. člena zakona o graditvi objektov, ki gradbena dela brez gradbenega dovoljenja dopušča, če se z njimi preprečijo oziroma zmanjšajo posledice neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč. »Investitor bi mogel in moral predhodno za vsa ta sanacijska dela pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje,« je zapisala vodja oddelka za graditev Bojana Mazi.
V Eko Vrhu od občinskega odvetnika pričakujejo, da inšpektorat pozove, naj pri objektu Kemisa ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo, kar pomeni, da mora podjetje zgrajeni del objekta v določenem roku odstraniti na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostaviti prejšnje stanje ali ga drugače sanirati, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Prav tako zahtevajo, da inšpektorat prepove uporabo objekta do izdaje uporabnega oziroma pravnomočnosti novega gradbenega dovoljenja.
Po skoraj dveh letih prizadevanj je občina Vrhnika končno dobila možnost, da kot stranska udeleženka v postopku popožarne sanacije Kemisa od gradbenega inšpektorata zahteva natančno pojasnilo, zakaj je obnovo poškodovanega Kemisovega objekta tolmačil kot izjemo po zakonu o graditvi objektov – enako so trdili tudi Kemisovi odvetniki –, zaradi česar podjetju ni bilo treba pridobiti novega gradbenega dovoljenja za sanacijo.
Za vstop v inšpekcijski postopek si je vseskozi prizadevala civilna iniciativa Eko Vrh. Od občine je po požaru zahtevala uresničitev sklepa občinskega sveta, da sedanja lokacija Kemisa ni primerna za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov. Na predlog Eko Vrha je občina najela dve odvetniški pisarni, ki jo zastopata v postopkih na okoljskem ministrstvu in upravnem sodišču. Z zahtevo za vstop občine v inšpekcijski postopek se ukvarja odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, pisarna Starman Velkaverh pa vodi postopke za presojo, ali bi moral Kemis spadati med obrate, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega (register Seveso).
Inšpektorat za okolje in prostor (prvostopenjski organ) je zahtevo vrhniške občine za vstop v postopek gradbene inšpekcije zavrnil trikrat, ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) pa dvakrat kljub sodbama upravnega sodišča, ki je obakrat pritrdilo argumentom občine. Od inšpektorata je zahtevalo, da se izreče, na kaj se sklicuje pri opredelitvi, da Kemis ne potrebuje gradbenega dovoljenja, ter da pri ponovnem odločanju upošteva njegovo sodbo, česar ta ni storil. Namerno ali ne so postopki trajali tako dolgo, da je Kemis vmes objekt že obnovil in začel polno obratovati.
Z novo odločitvijo okoljskega ministrstva, diametralno nasprotno prejšnjima dvema, se zadeve bistveno spreminjajo. Ministrstvo je proti inšpektoratu nastopilo zelo strogo, najbolj mu očita, da ni sledil napotkom sodbe, ki mu jih je upravno sodišče naložilo. Zelo pomembna pa je navedba okoljskega ministrstva, da izvedena sanacijska dela na objektu Kemisa ne predstavljajo izjeme po zakonu o graditvi objektov, zato bi moral Kemis zanje predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ministrstvo piše, da so se sanacijska dela začela izvajati oktobra 2017 – skoraj pet mesecev po nesreči –, zato ni mogoče reči, da so bila opravljena v izrednih razmerah oziroma jih ni mogoče utemeljevati s 4. odstavkom 1. člena zakona o graditvi objektov, ki gradbena dela brez gradbenega dovoljenja dopušča, če se z njimi preprečijo oziroma zmanjšajo posledice neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč. »Investitor bi mogel in moral predhodno za vsa ta sanacijska dela pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje,« je zapisala vodja oddelka za graditev Bojana Mazi.
V Eko Vrhu od občinskega odvetnika pričakujejo, da inšpektorat pozove, naj pri objektu Kemisa ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo, kar pomeni, da mora podjetje zgrajeni del objekta v določenem roku odstraniti na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostaviti prejšnje stanje ali ga drugače sanirati, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Prav tako zahtevajo, da inšpektorat prepove uporabo objekta do izdaje uporabnega oziroma pravnomočnosti novega gradbenega dovoljenja.
