Okoljsko ministrstvo še nima niti proračuna

Ljubljana – Znova nastalo ministrstvo za okolje in prostor bo dobilo šele proračun prihodnje leto, kdaj se bodo sektorji selili, pa še ni znano. Okolje tudi v novi vladni hierarhiji nima prednosti, kljub vsem priložnostim, ki jih daje spremenjena smer evropske politike.

Po vmesnem času, ko je bilo ministrstvo za okolje in prostor razdeljeno, se znova združuje. Kako bo to šlo?

Težava je v tem, da sta z nekdanjega ministrstva odšli dve področji, sektor za okolje se je pridružil ministrstvu za kmetijstvo in infrastrukturo, sektor za prostor se je pridružil ministrstvu za infrastrukturo. Priznam, da ne vem, v kolikšnem času so se razselili, ampak najmanj toliko časa bo treba, da se bomo selili nazaj. Navsezadnje je težava v tem, da ni proračunske postavke za ministrstvo za okolje in prostor, dobimo jo šele pri proračunskem rebalansu 2015, to ne bo še 1. januarja. Z ministroma Dejanom Židanom in Petrom Gašperšičem se zelo dobro razumemo, a imata nekoliko drugačne poglede na to ekipiranje. Trdno zastopam stališče, da se tisti ljudje, ki so odšli z ministrstva za okolje, tudi vrnejo nanj. Prostori so tudi ena od težav. Najbolje bi bilo, če bi to bili prostori v državni lasti, vendar so nas obvestili, da je povpraševanja veliko, vprašanje pa je, ali je naše ministrstvo v prednostni obravnavi. Če je volja, se sicer vse da dokaj hitro urediti, tu pa nimam ravno občutka, da je volja.

Tudi te selitve so vedno znova pokazale, da okolje in prostor v vladni hierarhiji nima prednosti.

Kakšna prioriteta je to, če so to ministrstvo ukinili? Vsaj v duhu je zdaj prevladalo prepričanje, da se mora to ministrstvo pokazati drugače. V preteklih letih se je s predpisi, ki niso bili dovolj premišljeni, pokazalo kot cokla razvoju. To je ena od prednostnih nalog, ki se je bomo lotili. Pa ne s poenostavitvami. Najbolj je uporabnike predpisov motila nepreglednost, nekatere stvari so zapisane kar v nizu aktov. Ko bomo pripravili predlog, bosta pomembna zlasti odziv in razprava. Ko pripravljaš predlog poprave celih sklopov zakonodaje, lahko namreč kaj izpustiš.

O jasnosti predpisov se že dolgo govori, ocene so, da ima Slovenija 400 okoljskih predpisov preveč, po drugi strani pa nima sprejete nacionalne strategije prostorskega razvoja.

Slovenija si je z zakonom že 2004 zadala nalogo, da pripravi strategijo prostorskega razvoja. V desetih letih se je veliko spremenilo, od podnebnih sprememb s poplavami do spremenjenega vrednotenja kmetijskih zemljišč. S temi novimi okoliščinami nastaja nova strategija, načrt je, da bi prišla v javno razpravo prihodnje leto. Priznam, da si bližnjic ne znam predstavljati, kmetijska zemljišča namreč morajo ohraniti vrednost, saj naša prehranska samopreskrba ni dobra. Ne moremo graditi našega razvoja na pozidavi kmetijskih zemljišč. Gradnja na območju gozdov bi po drugi strani pomenila oddaljevanje od urbanih središč in dražjo infrastrukturo. Res pa je tudi, da v različnih delih Slovenije ni enakih potreb. Ob uvajanju davka na nepremičnine je bilo veliko ljudi, ki so imeli v lasti zazidljiva zemljišča in so bili takoj pripravljeni na to, da se ta zazidljivost ukine. Poleg tega imamo veliko komunalno opremljenih, a praznih poslovnih con. Ne vem, od kje zamisel, da je treba pozidati še več kmetijskih zemljišč. Pri vsem skupaj pa ne smemo gledati samo na okolje, temveč tudi na ljudi, ki tam živijo. Zato načrtujemo prenovo, stanovanjski načrt pa zaostaja. Ta je v javni razgrnitvi, konec prihodnjega leta bi ta načrt lahko sprejeli. Tu vidim realne možnosti tudi za to, da stanovanjski sklad del stanovanj gradi za trg, del dejavnosti pa bi bila gradnja stanovanj za socialno šibke, za mlade družine in za starejše, zlasti tiste, ki zdaj živijo v zanje predragih ali prevelikih stanovanjih.

Je brez državne prostorske strategije mogoča učinkovita uvedba točk »Vse na enem mestu«?

To bo reševal informacijski sistem, ki bo vključeval državne in občinske prostorske načrte, tiste, ki so že sprejeti, od 212 je sprejetih 140. Občine, ki zamujajo, imajo nedvomno dovolj veliko zalogo nepozidanih stavbnih zemljišč.

Bo lahko investitor, kot je denimo Ikea, pogledal v tako bazo in našel zemljišče zase?

V informacijskem sistemu eVem bi to bilo mogoče prikazati, vendar so občinski prostorski načrti v pristojnosti občin. Če bi v Ljubljani katero od zemljišč predvideli za trgovinski center, potem bi lahko gradili le trgovinski center. Prav gotovo je v interesu občin, da se ne opredelijo tako natančno. Prepričana pa sem, da je izpeljava teh postopkov pomembna, zlasti zaradi ljudi. Primer so postaje mobilne telefonije ob železnici, kjer kaže, da ljudje niso bili dovolj obveščeni. Ljudje bi morali vedeti, kaj bo na določenem zemljišču zraslo. Nekateri investitorji na to pozabijo in imajo velike težave, drugi pa organizirajo predstavitve občanom in je lažje. Delo z ljudmi je pomembno in to bo ostalo tudi po spremembah zakonodaje.

Ljubljana bo zelena prestolnica Evrope, Slovenija postaja prestižna zelena turistična destinacija. Je to podlaga za pridobivanje evropskega denarja?

Na MOP ta zeleni val spremljamo v sektorju, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadki. Res je, da v Evropski uniji nova strategija šele nastaja, namenjena pa je predvsem temu, da se odvrže ali skuri čim manj odpadkov, da se jih več predela, pri tem pa ustvari nova delovna mesta. Ministrstvo čaka pri tem še veliko dela. Ugotavljamo, da odpadke še nekako zberemo, vendar se priprava odpadkov na predelavo ne opravi povsem do konca. V tem štiriletnem obdobju bomo ta sistem lahko celostno zastavili, izvedba pa pride verjetno na vrsto pozneje.

Ljubljana se je odločila za sistem brez odpadkov, odpovedala se je sežigalnici, ki jo je načrtovalo ministrstvo. Po drugi strani vsako leto nastajajo kupi odpadne embalaže, večina zbranih odpadkov pa gre v predelavo v tujino. Izvažamo surovine in delovna mesta. Se da to obrniti, kot je, denimo, predvideno za lesnopredelovalno verigo?

Na tem bomo delali. Če bi natančno vedela, kako to zastaviti, da bo sprejemljivo tako za zbiralce in predelovalce kot za prebivalce, bi to delala, ne bi prišla sem, na položaj ministrice za okolje. Res je, izvažamo zelena delovna mesta.

V prihodnjih evropskih proračunih bo manj denarja za kmetijstvo, več pa za okolje in podnebne spremembe. Bi Slovenija morala tako usmeritev bolj poudariti?

V državi je v to dogajanje vključenih več ministrstev, ne samo MOP. Potrebujemo usklajevalca. Tu je še energetika, gospodarstvo, res bi bilo dobro, če bi ta področja nekdo usklajeval, ne da se mi med seboj, ko se včasih razumemo bolj, včasih malo manj.

Ni bila za to vlogo predvidena Violeta Bulc?

Ja, ona je imela tudi nalogo, da nam v stiku z EU pridobi dodaten denar, saj smo eden od resorjev, ki lahko dobi evropski denar mimo državnega proračuna. Veliko je vredno, če imaš sogovornika, ki te razume. Kolegi so mi povedali, da že tri leta poskušajo prek vlade pridobiti denar za naše delo. Upam, da se bo novemu ministru za strateške projekte dalo povedati, kako druge države dobijo denar za okoljske programe ministrstev iz evropskega proračuna. Podlago imamo zelo dobro, imamo še žive reke, ki jih v drugih državah ni, kar je pravi potencial, pri katerem je treba vztrajati.

Imamo tudi medvede. Če jih izvozimo, jih takoj pobijejo, menda zaradi varnosti. Bi lahko od EU zahtevali dodaten denar, ker očitno živimo v stalni nevarnosti?

Ne samo medvedov, imamo tudi volkove.

Velikokrat ste že poudarili pomen energetske sanacije stavb.

Ta pravzaprav že poteka. Najtežja kombinacija so stavbe, v katerih je nekaj javnih in nekaj zasebnih stanovanj ali poslovnih prostorov. To je treba zdaj v zakonodaji uskladiti in najti način za financiranje tudi takih obnov. S temi ukrepi je nujno nadaljevati, saj je naša energetska razsipnost prevelika. Pomen učinkovite rabe energije je treba poudarjati od otroštva naprej. Treba bo delati vzporedno, ne le razmišljati, kaj vse se da narediti, da bomo energetsko neodvisni, temveč tudi dejansko izvajati projekte.

Zdaj se zapira Tet, imate mnenje o tem?

Za zaposlene je to gotovo šok, v smislu varovanja okolja pa je to dobro.

Cela saga odločitev je nastala v zvezi s cementarno Lafarge, ravno tako v Trbovljah.

Ta zgodba res traja že precej let. Imeli smo že nekaj sestankov o tem. V enem delu je Arso tudi upravni organ, kjer, za nekatere, sprejemajo sporne odločitve. Vendar je njihovo delo določeno s predpisi in če ne bi delali po predpisih, bi bile napake še bistveno hujše. Ne razumem poslancev, ki zahtevajo ločitev upravnega in strokovnega dela Arsa. Kaj so mislili, ko so ta dva dela z zakonom spravljali skupaj? Strinjam se, da je treba v tem in še nekaterih drugih primerih spremeniti predpise. Vendar so poslanci vse to imeli zapisano v gradivih in to so sprejeli. Na zdi se mi korektno, da se vsa krivda zdaj vali na izvajalce zakonodaje.

Za rušenje črnih gradenj še velja moratorij?

Še. Ravno prek konca tedna sem razmišljala, koliko imamo napisanega o črnih gradnjah v koalicijski pogodbi, in ugotovila, da nič. Zato se moramo o tem pogovoriti. To je povsem politično vprašanje. Pri nas je nekoč namreč veljalo, da 20 kvadratnih metrov lahko zgradiš dodatno, brez težav, zato je neskladij veliko. Težko ocenim, kaj bi si sama želela.

Imate tudi geodetsko upravo in z njo povezan davek na nepremičnine.

Gurs je imel v svoji bazi stvari razmeroma urejene. Res pa je, da je takrat, ko je zakon nastajal, na svojo bazo podatkov vezal še nekaj drugih baz. Ne vem, zakaj so to naredili. Očitno je, da občinske evidence niso tako natančne kot Gursove. Upravne enote so vezane na uporabo podatkov zemljiške knjige. V nekaterih primerih, kjer je veliko solastnikov, od leta 2012, ko je zemljiška knjiga v elektronski obliki, ni bila vknjižena še nobena plomba, čeprav smo na to opozarjali. V vse to je padel še predpis za množično vrednotenje. To je zdaj treba urediti. Ni niti avtomatske spremembe lastništva, geodeti spremembo zajamejo, zemljiška knjiga pa ne. Zdaj imajo geodeti možnost, da s pomočjo evropskega denarja izboljšajo program, ki bo prikaz parcel bolj približal posnetkom orto foto. Delujoč elektronski sistem je namreč edini uporaben za mlade, pa tudi za investitorje. Na tem področju razvijamo tudi na ministrstvu program eProstor in v tem okviru vzpostavitev informacijskega sistema in delovanje portalov eGradnja in ePlan.