Tiskane izdaje
Bruselj – Čeprav je od podnebnega vrha v Parizu minilo manj kot deset mesecev, je njegova uveljavitev z dovolj velikim številom ratifikacij v državah, ki so ga podpisale, že pred vrati.
Razpoloženje na zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu je bilo slavnostno. Evropski parlamentarci so bili počaščeni z obiskom generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna. Bil je eden od številnih, ki so govorili o zgodovinskem dnevu. Parlamentarcem je polaskal, češ da sodelujejo pri ustvarjanju zgodovine z »vodenjem sveta v boljšo prihodnost«. EU je s potrditvijo pariškega sporazuma v evropskem parlamentu tik pred končanjem postopka njegove ratifikacije. Z ratifikacijo na ravni Unije se morajo še enkrat strinjati članice.
Svet je zdaj z 62 državami
Če prejšnji teden na pogajanjih članic ne bi bilo preboja glede skupne potrditve, je EU grozila polomija. Zgoditi bi se utegnilo, da bi sporazum pred podnebno konferenco novembra v Marakešu ratificiralo dovolj držav in da Unije na prvem zasedanju njegovih pogodbenic ne bi bilo. Pred EU so postopke končale ZDA, Kitajska, Indija … Sporazum bo začel veljati z ratifikacijo v najmanj 55 podpisnicah, ki so odgovorne za najmanj 55 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Številčna meja je že dosežena, pri izpustih pa je svet kljub ratifikaciji v velikih onesnaževalkah šele pri 52 odstotkih.
Slovenska ratifikacija do vrha v Marakešu
Takoj ko bodo upoštevani izpusti v sedmih članicah EU, ki so že končale ratifikacije, bo pri izpustih dosežena meja. Ban Ki Mun je članice EU pozval, naj čim prej deponirajo listine o ratifikaciji, da bi sporazum lahko začel veljati v rekordno hitrem času. Postopek uveljavitve kjotskega protokola, ki je bil pri zavezah o nižjih izpustih bolj ali manj omejen na razviti svet – ZDA niso sodelovale v njem – in se izteče leta 2020, je trajal kar osem let. Slovenija naj bi ratificirala pariški sporazum do vrha v Marakešu.
Njegov glavni cilj je omejitev globalnega segrevanja na precej pod dve stopinji v primerjavi s predindustrijsko dobo. Pravo uresničevanje se bo začelo šele leta 2020. Razviti svet bo moral izpolniti obljube o naložbah v višini sto milijard dolarjev, s katerimi bo državam v razvoju v Afriki in drugih delih sveta olajšal prehod k tehnologijam z manj izpusti. EU je bila sicer med glavnimi akterkami v prizadevanjih za čim ambicioznejše cilje glede podnebja v Parizu. Sama se je zavezala, da bo do leta 2030 znižala izpuste, glede na leto 1990, za 40 odstotkov.
