Tiskane izdaje
Na avtomobilskem področju se je v zadnjih mesecih veliko zgodilo. Prvi avto salon po dolgih letih v Ljubljani je prvič imel tudi predstavitev električnih vozil in sistema souporabe, ki pridobiva na veljavi, čeprav v državi, kjer gospodinjstva po podatkih Eurostata za osebno, v veliki večini avtomobilsko, mobilnost porabijo največji delež proračuna v Evropi, še vedno največ pozornosti pritegnejo klasični avtomobili. Ti se v osnovni tehnologiji v sto letih niso dramatično spremenili, zares nova je digitalizacija, ki pa omogoča ravno to, da prebivalci mest lastnega avta pravzaprav ne potrebujejo.
Ponekod je jasno: pločnik, kolesarska steza, en pas ceste, tramvaj. Foto Borut Tavčar/Delo
To prakso zdaj živimo že leto dni in opažamo, da število podpornikov vztrajno raste. Rojevajo se nove pobude, od solastništva avtomobila, za kar bi bilo sicer treba nekoliko spremeniti predpise, do tega, da predstavniki vlade začenjajo objavljati posnetke voženj mimo strnjenih kolon tovornjakov na avtocestah s pripombami, da je to nevzdržno. A treba bo strniti vrste in pripraviti učinkovite rešitve. Gotovo je koristen tudi celosten pogovor o naložbi v drugi tir železnice od Divače do Kopra, vanj pa bi bilo nujno treba vključiti še koristi za potnike, domače in tuje, ne zgolj za tovor.
Manj klasičnih avtomobilov, več javnega prevoza, kolesarjenja in hoje, pa tudi souporabe, zlasti električnih vozil, je nujna prihodnost Slovenije. Ne nazadnje je Evropska komisija državam zapovedala, da morajo pripraviti karte hrupa. Cestni promet pa je največji vir onesnaženja s hrupom v Evropi, prizadene kar 100 milijonov Evropejcev oziroma vsakega petega.
Tudi to je pri nas premalo sprejeta rešitev. Foto Borut Tavčar/Delo
Hrup ostaja druga največja okoljska in zdravstvena težav v Evropi, saj v veliko območjih z večjimi cestami presega 55 decibelov podnevi in 50 decibelov ponoči. Te mejne vrednosti hrup presega v 33 državah, članicah Evropske okoljske agencije. Kar 32 milijonov ljudi pa mora trpeti ravni hrupa, ki presegajo 65 decibelov. V Sloveniji še nismo videli ravno veliko projektov, ki bi bili usmerjeni v zmanjšanje hrupa prometa, denimo uvedba cestnih površin, ki ne povzročajo veliko hrupa, omejevanje vožnje glasnejših vozil, niti urejanja prostora, ki zmanjšuje promet ob naseljih in, seveda, bolnišnicah, ali pa usmerjanja nove pozidave stran od cest. Najprej so v Sloveniji mesta rasla ob vodi, nato ob železnici, danes pa zahtevajo cestne razvojne osi. To ni prava usmeritev.
Javni prevoz je treba povezati s ponudniki storitev. Foto Borut Tavčar/Delo
Prva težava s cestnim prometom je seveda onesnaženje zraka, ki se v Sloveniji še poslabšuje. Tudi s kolonami na mejah. V povprečju se nič ne izboljšuje, več kot deset let star avto ima vsak drugi Slovenec, nekaj boljši ekonomski kazalci so število lastnikov avtomobilov še povečali. Souporaba in elektrika kot nadomestilo za lasten klasičen avto je še vedno le stvar posameznikov, za deset minut na konferenci o zeleni mobilnosti na Brdu pa tudi za predsednika vlade.
Glede na to, da je v Sloveniji toliko avtomobilov, pa je prav presenetljivo, v koliko krajev se da priti z vlakom ali avtobusom. Le iskalniki so nekoliko zastareli in velikokrat neuporabni. Promet je torej treba obravnavati celostno, ljudi opozoriti na bolj čiste možnosti, uvesti za to še kakšno spodbudo, vse povezati s ponudniki storitev v vsej državi. Če je Slovenija zraven pri razvoju električnega mestnega letalnika, je mogoče vse.
***
Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu
Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.
Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:
Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.
Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.
Bojan Stojanovič dela na varstvu rek v WWF Adria.
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.
Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.
Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.
In Borut Tavčar, novinar Dela.
