Piskarjeve vrečke iz reciklirane plastike še na ameriški trg

Ljubljana – V podjetju Piskar ob 30. obletnici poslovanja proizvajajo vrečke za odpadke, v katerih je 90 odstotkov reciklirane plastike, s katerimi so prodrli tudi na ameriški trg, prvi in edini v Sloveniji pa proizvajajo tudi biorazgradljive vrečke za organske odpadke. Izvozijo petino proizvodnje.

»V 30 letih delovanja smo postali eden od največjih proizvajalcev polietilenskih (PE) vrečk za maloprodajo, za uporabo v gospodinjstvih in za odpadke,« pravi Anton Piskar, ki je dodal, da za vrečke za odpadke uporabijo 90 odstotkov reciklirane plastike.

Družinsko podjetje vodita Romana in Anton Piskar. Foto: Roman Šipič/Delo

Edini v Sloveniji so pred časom začeli proizvajati tudi biorazgradljive vrečke, pri čemer so se obrnili na nemški BASF, ki je eden od treh ali štirih svetovnih dobaviteljev materiala zanje. Biorazgradljive vrečke so namreč narejene bodisi iz škroba koruze ali krompirja bodisi sintetično iz mlečne kisline.

Trg določa materiale

Razlog za uporabo reciklirane plastike je tudi trg, kilogram predelane odpadne plastike namreč stane en evrov, kilogram sveže plastike pa tri evre. Vrečke iz povsem reciklirane plastike bi se sicer hitreje strgale ali pa bi morale biti debelejše, so povedali v proizvodnji, zato dodajajo še čisto plastiko. Tako so lahko vrečke debele pet ali šest mikrometrov, proizvajajo pa tudi 15 do 20 mikrometrov debele, vrečke za odpadke pa dosegajo tudi debelino 50 mikrometrov.

»Reciklaža je povsem svoja industrija. Na trgu ni veliko reciklirane plastike, jo je kar težko kupiti. Naš dobavitelj je sicer slovenski, ne vemo pa povsem natančno ali je njegov vir odpadna plastika v Sloveniji,« je Piskar odgovoril na vprašanje Dela, od kje prihajajo materiali.

Dobava iz tujine

Iz tujine pa prihaja ves material za biorazgradljive vrečke. Romana Piskar je povedala, da je prodaja biorazgradljivih vrečk še majhna, vendar raste iz leta v leto. Od letne proizvodnje 1000 ton vrečk, je biorazgradljivih zdaj 15 ton. »Pričakujemo, da bodo biorazgradljive vrečke dosegla vsaj četrtino proizvodnje,« je dodala Romana Piskar.

Odpadke iz proizvodnje takoj predelajo. Foto: Roman Šipić/Delo

V proizvodnji smo še izvedeli, da se te vrečke razgradijo v dveh do šestih mesecih, se pa to da tudi določiti z različico osnovnega materiala, ki stane šest evrov na kilogram. Samo z vodo vrečke ne razpadejo, drugače pa je, če vanje odvržete bananine olupke ali druge vrste organskih odpadkov, že konec drugega dne je pod njimi v posodi lužica. V skladišču vrečke brez večjih težav zdržijo tudi leto ali več.

Posredniki dobavljajo tudi sveže izdelano plastiko, ki jo v Piskarju uporabljajo za proizvodnjo vrečk za živila. Te morajo imeti certifikate za varno shranjevanje živil, ki veljajo tudi v živilski industriji.

Smučanje je povezovalno

Certifikati so sicer pomembni tudi za izvoz vrečk v ZDA, kar je družbi Piskar uspelo po petih letih pogovorov. Sodelujejo z multinacionalko Source Atlantique, ki ima blagovno znamko If You Care (Če vam je mar). S predstavnikom te družbe so se srečali na sejmu v Amsterdamu, pri dogovoru pa je pomagalo tudi to, da so z Američanom, ki ima korenine na Švedskem, našli skupen interes v smučanju.

Na vsaki škatlici (ki je slovenske proizvodnje iz recikliranega papirja) vrečk za odpadke za ameriški trg je namreč napisano, da so vrečke izdelane iz 89 odstotkov recikliranega polietilena. Piše tudi, da z uporabo kilograma recikliranega PE zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida za najmanj 1,5 kilograma, porabo surove nafte pa za dva litra.

Američani zahtevajo povsem neugledne črne vrečke za odpadke iz reciklirane plastike in so za to pripravljeni tudi kar dobro plačati, v nekaterih evropskih državah pa raje kupujejo barvite in dišeče vrečke, plačali pa bi manj. Piskar je v preteklih štirih letih prodrl na trge Litve, Italije, Estonije, Francije, Grčije, Izraela, Hrvaške, Velike Britanije in s prvimi 40 tonami tudi v ZDA.

Vrečke za ameriški trg so črne, za evropski trg pa barvite. Foto: Roman Šipić/Delo

Konec novembra bodo v ZDA poslali že drugo pošiljko. V ZDA so lahko sicer kontejnerji težki največ 19 ton, saj naloženi tovornjaki na njihovih cestah ne smejo tehtati več kot 24 ton. Pri nas take omejitve ni, zato so tudi ceste v slabšem stanju, smo slišali v proizvodnji.

Razvoj je nujen

Zamisli za novosti v družbi Piskar, ki ima 26 zaposlenih, ne manjka. Piskarja sta začela s proizvodnjo na Dunajski cesti v Ljubljani, pred 30 leti sta imela v naboru le 20 izdelkov, danes jih je že tisoč. Med njimi so dišeče vrečke za pasje iztrebke, vrečke za obleke z vonjem sivke, za zdaj zadnje pa so vrečke za dežnike. Uvedli so predelavo plastike, ki ostane v proizvodnji, manjka samo še avtomatsko pakiranje vrečk za živila, ki bi zamenjalo ročno.

Pakiranje vrečk si želijo čim prej avtomatizirati. Foto: Roman Šipić/Delo