Pred 50 leti lovci in gozdarji v naše gozdove ponovno pripeljali rise
2. marca praznujemo 50. obletnico prve naselitve risov v Slovenijo. Takrat so lovci in gozdarji v naše gozdove ponovno pripeljali rise. Vendar je uspešni naselitvi, ki se je kazala v večanju in širitvi populacije čez slovenske meje, zaradi nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu. »Slednje bi lahko ponovno privedlo do izumrtja risa v Sloveniji, zato se danes v sklopu projekta Life Lynx ponovno doseljuje risa v Slovenijo in na Hrvaško,« so partnerji projekta Life Lynx ob 50. obletnici zapisali v sporočilu za javnost.
Ris je bil nekoč na območju celotne Slovenije prisoten, a je zaradi pomanjkanja plena, izgube življenjskega prostora in pretiranega lova izumrl. Pred 50 leti so zaradi želje po vrnitvi risov iz Slovaške prepeljali šest risov. Risi so se po dobrih stotih letih vrnili v kočevske gozdove. Ta naravovarstveni podvig se je izkazal za enega najuspešnejših v Evropi, saj se je populacija številčno okrepila in risi so se razširili tudi v sosednje države, v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Vendar pa je, kot že omenjeno, obdobju širitve populacije zaradi premajhnega števila izvornih živali in nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu in število risov je začelo spet upadati.
Projekt Life Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru programa Life, v Sloveniji pa ga sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
Doseljeni risi z območja slovaških in romunskih Karpatov
Danes se s ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji ponovno izvaja velik naravovarstveni projekt doselitve risa. V sklopu mednarodnega projekta Life Lynx se v letih 2017–2024 doseljujejo risi na ozemlje Slovenije in Hrvaške. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije z območja slovaških in romunskih Karpatov. »Namen projekta je, da se v obstoječo populacijo vključi 14 risov. Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili deset risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. Od skupno petnajstih izpuščenih risov je status treh živali neznan. V okviru projekta bodo tako do aprila 2024 v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise, dva že čakata v karantenskih oborah, eden na Slovaškem in drugi v Romuniji,« so pojasnili v sporočilu za javnost.
Pomembno vlogo pri današnji doselitvi imajo ponovno lovci, ki so vključeni v številne aktivnosti; poleg skrbi za doseljene rise pred izpustitvijo v naravo so aktivno vključeni v spremljanje populacije z avtomatskimi kamerami, Lovska zveza Slovenije pa se zavzema tudi za izboljšanje preganjanja nezakonitega lova živali. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, je povedal, da »slovenski lovci že desetletja skrbijo za naravno okolje vseh živali in jih ohranjajo za zanamce: Ponosen sem, da gresta Slovenija in slovensko lovstvo v smeri varstva narave. Kot predstavnik več kot 20.000 lovcev v Sloveniji zagovarjam ničelno toleranco Lovske zveze Slovenije do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali.«
3. marec je svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst
Prizadevanja za ohranjanje narave se praznuje v okviru svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga od leta 1973 praznujemo 3. marca in je najpomembnejši letni dogodek, posvečen prostoživečim živalim in rastlinam. Letošnje praznovanje poteka pod sloganom »Partnerstva za ohranjanje prostoživečih vrst«. Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, je dejal, da so »ponosni, da z raznovrstnimi ukrepi uspešno prispevamo k ohranjanju in obnovi biotske pestrosti slovenskih gozdov. Doselitev risov pomeni eno od velikih zgodb o uspehu.«
