Razen danes bo februar še naprej topel
Februar je toplejši od povprečja, šolske počitnice bodo po napovedi lepe, kmetijska pridelava pa je ogrožena.
Odpri galerijo
Podnevi je februarja prav prijetno tudi zunaj, danes naj bi bilo drugače. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Po jasnih in toplih dneh sledi hladen konec tedna, a se bodo že v ponedeljek temperature začele spet zviševati in v torek že dosegle 15 ali celo 20 stopinj Celzija. Mraz, tudi deset stopinj po ničlo, in mrzel veter s hitrostjo do 60 kilometrov na uro, bo danes in jutri motil smučarje na Kaninu in Krvavcu, nato pa se obetajo vremensko prijazne šolske počitnice.
Letos je »februarska toplota« zajela izjemno veliko območje, večje kot Evropa in na severu Evrope je tudi za devet stopinj Celzija topleje, glede na mesečna povprečja. »Če bo tudi marec tako topel, se bo vegetacija predčasno razvila do te mere, da bo izjemno občutljiva na negativne temperature zraka. Konec marca ali začetek aprila zanesljivo prineseta še kak prodor hladnega zraka s severa. Probleme pa bomo imeli tudi z viri vode, saj snežna odeja letos tlom ni dala zalog vode. Še v hribih je snežna odeja pičla. Ne pozabimo, da se poletne suše, tako kmetijske kot hidrološke, začnejo že zaradi hidrološko neugodnih zim,« opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Branko Gregorčič iz agencije za okolje (Arso) pravi, da letošnji februar ni ekstremno topel, saj prevladuje jasno vreme in sveža jutra. Skupaj to pomeni temperature 1,5 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Od danes naprej pa bodo nekaj dni temperature pod povprečjem, čeprav se bodo že v torek čez dan temperature dvignile na 15 ali celo 20 stopinj Celzija. Do konca februarja Gregorčič napoveduje hladna jutra, pod ničlo, skupaj pa bo nekoliko pretoplo vreme.
Na vprašanje, ali lahko sledijo podobne razmere kot lani, ko je toplemu januarju sledilo nekaj mesecev hladu in snega, kar je povzročilo velike težave v poljedelstvu, a prineslo nadpovprečno velik pridelek različnih dreves in grmičevja, je Gregorčič odgovoril, da se tega ne da sklepati. Razvoj vegetacije zaradi hladnih juter in tudi suhega vremena ne bo eksploziven, meni Gregorčič. Omembe vrednih padavin ne bo vsaj 10 dni. Tudi zato bo uprava za zaščito in reševanje prihodnji teden opozorila na povečano stopnjo požarne ogroženosti države.
Nadpovprečno toplo vreme je posušilo tla v državi, pravi Andreja Sušnik iz Arso. Signali sušnih razmer so februarja še vedno prisotni na Obali in Krasu, na Goriškem, Notranjskem, v Pomurju ter delno na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na sončnih legah Istre in v Brdih so že napeti brsti zgodnjih koščičarjev, katerih prehiter razvoj še zadržujejo hladna jutra. Zelenijo krmne košenine in ozimna žita. V Pomurju, kjer že od 20. julija lani ni bilo omembe vrednih padavin, poljedelcem svetujejo, naj zapirajo brazde, da zavarujejo vodo, ki je še v tleh.
Zaradi spomladanskega toplega vremena so se na vrtovih in poljih začela zgodnja spomladanska dela. Dobršen del vinogradov je že porezan, obrezano je sadno drevje, tla orjejo in pripravljajo na prve setve. »Prezgodnje oranje presuhih tal lahko ob močnem vetru povzroči odnašanje rodnega sloja tal, kot je bilo leta 2012,« opozarja Sušnikova, in dodaja, da se bodo sušne razmere še poslabšale. Toplota sproži prezgoden razvoj rastlin in s tem se tveganje za pozebo poveča. Te se še posebej bojijo sadjarji. Če se ji bodo izognili, bo letošnji pridelek sadja količinsko podpovprečen, a kakovosten, kar bo prispevalo k stabilizaciji cen, pravi Slavko Tojnko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Manj padavin pomeni težave v proizvodnji hidroelektrarn. Proizvodnja hidroelektrarn skupine HSE je januarja 2018 znašala 145 odstotkov načrtovane proizvodnje, januarja letos pa 81 odstotkov načrtovane proizvodnje. Lanski januar je bil padavinsko in temperaturno nadpovprečen, letošnji januar pa podpovprečen. Letos se je proizvodnja izboljšala zaradi padavin in otoplitve in je bila do 17. februarja sedem odstotkov nad načrtom.
Sredi januarja letos je Termoelektrarna-toplarna Ljubljana v treh blokih za potrebe daljinskega ogrevanja morala proizvesti več kot 300 megavatov toplote, v teh dneh pa zadostuje 199 megavatov moči od skupno 350. Letošnji januar je bil hladnejši od lanskega, povprečna temperatura je bila le 0,7 stopinje, lani pa je bilo 4,8 stopinje Celzija precej nadpovprečna vrednost.
V Petrolu so ta mesec prodali za približno desetino manj kurilnega olja kot v enakem obdobju lani. Tudi december 2018 je bil nekoliko slabši kot december 2017, medtem ko je bil letošnji januar precej boljši kot leto poprej.
Izostanek od pouka v petek v podporo ukrepanju proti podnebnim spremembam je uvedla švedska najstnica Greta Thunberg, kar je preraslo v prave demonstracije in proteste, svetovni protest pa bo 15. marca. Organizacija Mladi proti podnebnim spremembam je pripravila dogodek, na katerem so napovedali za 15. marec podobno stavko tudi pri nas. Glede na to, da se je uvodnega posveta Streha gori udeležilo več kot 100 mladih, se za udeležbo slovenskih dijakov in študentov ni bati. Menijo, da do dobrega življenja ne vodi le učenje in pridnost, saj jim na mrtvem planetu z odliko opravljen strokovni izpit, matura ali diploma ne bo koristila. Ker jim politični veljaki uničujejo prihodnost, so se odločeni organizirati in boriti. »Le skupaj, dobro povezani lahko dosežemo prepotrebne spremembe v pozitivno smer,« pravijo mladi.
Povpraševanja po zemeljskem plinu je običajno največje pred začetkom zimske sezone, ugotavljajo v Petrolu, količine nakupa pa sledijo povprečni pričakovani porabi v zimskih mesecih. »V letošnji zimi je zaradi višjih temperatur, še posebej v februarju in verjetno tudi v marcu, poraba plina manjša. To vpliva na količino plina v skladiščih, ki so v tem trenutku nadpovprečno polna, hkrati pa to prinaša nižje cene plina na trgu,« pojasnjujejo.
V visokogorskih smučarskih središčih so s toplim februarjem zadovoljni. Alesandra Fiorelli iz Žičnic Vogel pojasnjuje, da je po slabem začetku sezone februarski obisk dober. Letošnjo smučarsko sezono so namreč v polnem obsegu zagnali šele sredi januarja, med tem ko so v lanski začeli obratovati že novembra. »Februarsko toplejše vreme nas ne moti, ampak nam gre celo na roko. Februarski obisk je bil za desetino boljši kot lanski in bi lahko bil eden boljših mesecev,« pravi sogovornica. Tudi na Kaninu so po slabem začetku sezone s februarjem zadovoljni, saj je obisk še pred šolskimi počitnicami presegel rekorden mesečni obisk.
S smučarskim obiskom, ki je na ravni lanskega rekordnega, so zadovoljni tudi v nekoliko nižje ležeči Kranjski Gori. Priznavajo pa, da se toplo vreme pozna pri pripravi prog. Za zdaj je snežna podlaga zadovoljiva, če bi spomladanske temperature trajale predolgo, pa bi to lahko vodilo tudi v zapiranje katere od prog.
V Alpini pravijo, da je bilo zaradi milejše zime z manj padavinami pri prodaji modne obutve manjše povpraševanje predvsem po zimski obutvi, zlasti toplih zimskih škornjih. Obutev za tek na smučeh in smučanje pa so kljub temu zelo uspešno prodajali. Čeprav je že na voljo nova kolekcija modne obutve za sezono pomlad in poletje, kljub toplejšim dnevom in sončnemu vremenu ne opažajo večjega povpraševanja in nakupov obutve te vrste.
Letos je »februarska toplota« zajela izjemno veliko območje, večje kot Evropa in na severu Evrope je tudi za devet stopinj Celzija topleje, glede na mesečna povprečja. »Če bo tudi marec tako topel, se bo vegetacija predčasno razvila do te mere, da bo izjemno občutljiva na negativne temperature zraka. Konec marca ali začetek aprila zanesljivo prineseta še kak prodor hladnega zraka s severa. Probleme pa bomo imeli tudi z viri vode, saj snežna odeja letos tlom ni dala zalog vode. Še v hribih je snežna odeja pičla. Ne pozabimo, da se poletne suše, tako kmetijske kot hidrološke, začnejo že zaradi hidrološko neugodnih zim,« opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Branko Gregorčič iz agencije za okolje (Arso) pravi, da letošnji februar ni ekstremno topel, saj prevladuje jasno vreme in sveža jutra. Skupaj to pomeni temperature 1,5 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Od danes naprej pa bodo nekaj dni temperature pod povprečjem, čeprav se bodo že v torek čez dan temperature dvignile na 15 ali celo 20 stopinj Celzija. Do konca februarja Gregorčič napoveduje hladna jutra, pod ničlo, skupaj pa bo nekoliko pretoplo vreme.
Sušo imajo na Obali in Krasu, na Goriškem, Notranjskem, v Pomurju, na Dolenjskem in v Beli Krajini.
Suša v vsej državi
Na vprašanje, ali lahko sledijo podobne razmere kot lani, ko je toplemu januarju sledilo nekaj mesecev hladu in snega, kar je povzročilo velike težave v poljedelstvu, a prineslo nadpovprečno velik pridelek različnih dreves in grmičevja, je Gregorčič odgovoril, da se tega ne da sklepati. Razvoj vegetacije zaradi hladnih juter in tudi suhega vremena ne bo eksploziven, meni Gregorčič. Omembe vrednih padavin ne bo vsaj 10 dni. Tudi zato bo uprava za zaščito in reševanje prihodnji teden opozorila na povečano stopnjo požarne ogroženosti države.
Nadpovprečno toplo vreme je posušilo tla v državi, pravi Andreja Sušnik iz Arso. Signali sušnih razmer so februarja še vedno prisotni na Obali in Krasu, na Goriškem, Notranjskem, v Pomurju ter delno na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na sončnih legah Istre in v Brdih so že napeti brsti zgodnjih koščičarjev, katerih prehiter razvoj še zadržujejo hladna jutra. Zelenijo krmne košenine in ozimna žita. V Pomurju, kjer že od 20. julija lani ni bilo omembe vrednih padavin, poljedelcem svetujejo, naj zapirajo brazde, da zavarujejo vodo, ki je še v tleh.
Nevarnost pozebe
Zaradi spomladanskega toplega vremena so se na vrtovih in poljih začela zgodnja spomladanska dela. Dobršen del vinogradov je že porezan, obrezano je sadno drevje, tla orjejo in pripravljajo na prve setve. »Prezgodnje oranje presuhih tal lahko ob močnem vetru povzroči odnašanje rodnega sloja tal, kot je bilo leta 2012,« opozarja Sušnikova, in dodaja, da se bodo sušne razmere še poslabšale. Toplota sproži prezgoden razvoj rastlin in s tem se tveganje za pozebo poveča. Te se še posebej bojijo sadjarji. Če se ji bodo izognili, bo letošnji pridelek sadja količinsko podpovprečen, a kakovosten, kar bo prispevalo k stabilizaciji cen, pravi Slavko Tojnko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Počitnice otrok bodo v jasnem in toplem vremenu, pravijo napovedi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Manj proizvodnje energije
Manj padavin pomeni težave v proizvodnji hidroelektrarn. Proizvodnja hidroelektrarn skupine HSE je januarja 2018 znašala 145 odstotkov načrtovane proizvodnje, januarja letos pa 81 odstotkov načrtovane proizvodnje. Lanski januar je bil padavinsko in temperaturno nadpovprečen, letošnji januar pa podpovprečen. Letos se je proizvodnja izboljšala zaradi padavin in otoplitve in je bila do 17. februarja sedem odstotkov nad načrtom.
Sredi januarja letos je Termoelektrarna-toplarna Ljubljana v treh blokih za potrebe daljinskega ogrevanja morala proizvesti več kot 300 megavatov toplote, v teh dneh pa zadostuje 199 megavatov moči od skupno 350. Letošnji januar je bil hladnejši od lanskega, povprečna temperatura je bila le 0,7 stopinje, lani pa je bilo 4,8 stopinje Celzija precej nadpovprečna vrednost.
V Petrolu so ta mesec prodali za približno desetino manj kurilnega olja kot v enakem obdobju lani. Tudi december 2018 je bil nekoliko slabši kot december 2017, medtem ko je bil letošnji januar precej boljši kot leto poprej.
Mladi tudi v Sloveniji v stavko
Izostanek od pouka v petek v podporo ukrepanju proti podnebnim spremembam je uvedla švedska najstnica Greta Thunberg, kar je preraslo v prave demonstracije in proteste, svetovni protest pa bo 15. marca. Organizacija Mladi proti podnebnim spremembam je pripravila dogodek, na katerem so napovedali za 15. marec podobno stavko tudi pri nas. Glede na to, da se je uvodnega posveta Streha gori udeležilo več kot 100 mladih, se za udeležbo slovenskih dijakov in študentov ni bati. Menijo, da do dobrega življenja ne vodi le učenje in pridnost, saj jim na mrtvem planetu z odliko opravljen strokovni izpit, matura ali diploma ne bo koristila. Ker jim politični veljaki uničujejo prihodnost, so se odločeni organizirati in boriti. »Le skupaj, dobro povezani lahko dosežemo prepotrebne spremembe v pozitivno smer,« pravijo mladi.
Povpraševanja po zemeljskem plinu je običajno največje pred začetkom zimske sezone, ugotavljajo v Petrolu, količine nakupa pa sledijo povprečni pričakovani porabi v zimskih mesecih. »V letošnji zimi je zaradi višjih temperatur, še posebej v februarju in verjetno tudi v marcu, poraba plina manjša. To vpliva na količino plina v skladiščih, ki so v tem trenutku nadpovprečno polna, hkrati pa to prinaša nižje cene plina na trgu,« pojasnjujejo.
Žičničarji pozdravljajo sonce
V visokogorskih smučarskih središčih so s toplim februarjem zadovoljni. Alesandra Fiorelli iz Žičnic Vogel pojasnjuje, da je po slabem začetku sezone februarski obisk dober. Letošnjo smučarsko sezono so namreč v polnem obsegu zagnali šele sredi januarja, med tem ko so v lanski začeli obratovati že novembra. »Februarsko toplejše vreme nas ne moti, ampak nam gre celo na roko. Februarski obisk je bil za desetino boljši kot lanski in bi lahko bil eden boljših mesecev,« pravi sogovornica. Tudi na Kaninu so po slabem začetku sezone s februarjem zadovoljni, saj je obisk še pred šolskimi počitnicami presegel rekorden mesečni obisk.
1,5
stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem so temperature letošnjega februarja.
stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem so temperature letošnjega februarja.
S smučarskim obiskom, ki je na ravni lanskega rekordnega, so zadovoljni tudi v nekoliko nižje ležeči Kranjski Gori. Priznavajo pa, da se toplo vreme pozna pri pripravi prog. Za zdaj je snežna podlaga zadovoljiva, če bi spomladanske temperature trajale predolgo, pa bi to lahko vodilo tudi v zapiranje katere od prog.
Manj novih škornjev
V Alpini pravijo, da je bilo zaradi milejše zime z manj padavinami pri prodaji modne obutve manjše povpraševanje predvsem po zimski obutvi, zlasti toplih zimskih škornjih. Obutev za tek na smučeh in smučanje pa so kljub temu zelo uspešno prodajali. Čeprav je že na voljo nova kolekcija modne obutve za sezono pomlad in poletje, kljub toplejšim dnevom in sončnemu vremenu ne opažajo večjega povpraševanja in nakupov obutve te vrste.
