Razogljičenje je mogoče le z elektrifikacijo
Največ priložnosti je v industriji, tretjina pa v gospodinjstvih, ki bi po nekaterih mnenjih potrebovala nekakšne avtopilote, da ne bi bilo preveč napora.
Odpri galerijo
Alistair Phillips-Davies, Kristian Ruby, Francesco Starace in Magnus Hall. Foto Borut Tavčar
Našo dobo antopocena bodo prihodnje generacije določale po plasteh plastičnih odpadkov in lokacijah jedrskih poskusov, je na največji energetski konferenci v Sloveniji doslej, ki jo organizira združenje Eurelectric, dejal Chris Brauer, direktor inovacij na londonski univerzi Goldsmith. In takoj nadaljeval, da racionalno razmišljanje homo ekonomikusa ne deluje več, saj človeka ni mogoče spremeniti v univerzalno enoto. Nihče tudi ne potrebuje neprestanega karanja zaradi drobnega kršenja trdno določenih pravil.
Brauer je prepričan, da bodo zato svet nasledile ženske s čustveno inteligenco. »Le dva odstotka družb z blockchain tehnologijo je ženskih. Menita, da bo ta tehnologija uspešna?« je vprašal in dodal, da za inovacije in spremembe nista ključna znanje in zmogljivost, temveč pravi odnos. To je razvojno in ne fiksirano razmišljanje. Energetske družbe, ki več vlagajo v poskuse, bodo preživele tudi v prihodnjih desetletjih.
Energetika postaja podobna telefoniji v 90. letih prejšnjega stoletja, meni Pekka Lundmark, predsednik uprave Fortuma. Končna ponudba telekomov takrat so bili klici in telefonska tajnica, podobno kot zdaj v energetiki dobava elektrike, toplote in hladu. Vsa inteligenca telefonskih družb je bila v stikalih, potem pa so prišle zagonske družbe, ki so razvile tehnologijo za prenos telefonskega klica po spletu. Razvoj telefonije je dobil izjemen pospešek. Podobno se decentralizira tudi oskrba z elektriko. »Prva vrednota danes je radovednost, treba se je povezovati z zagonskimi podjetji,« pravi Lundmark in dodaja, da stare poti ne bodo delovale, treba je najti nove.
Daan Roosegaarde, direktor Studia Roosegaarde, je ob tem omenil nove storitve. »Rad bi podatke o vsej svoji porabi, tako v hiši kot v avtomobilu, vendar bi bilo za večino gospodinjstev še bolje, če bi dobila personalizirane sisteme upravljanja porabe in podporo,« je dejal Roosegaarde. Nekakšnega avtopilota, kot je dodal Brauer, do določenega cilja. Tako se mu s prilagajanjem porabe ne bi bilo treba veliko ukvarjati, saj bi bil sistem prilagojen njegovemu življenjskemu slogu. Roosegaarde pa je energetike opozoril še na to, da 90 odstotkov ljudi ne ve, kaj je kilovat, zato je treba najti drugačne načine komuniciranja.
Odločno ukrepanje proti podnebnim spremembam zahteva prehod velikega dela prometa, stavb in industrije na električno energijo, ugotavlja študija Eurelectrica Pot v razogljičenje. Študija zajema 100 odstotkov končne porabe energije v Evropski uniji in ugotavlja, da je 95-odstotno zmanjšanje emisij do 2050 mogoče le ob najmanj 60-odstotnem deležu elektrike v končni porabi energije. To je dosegljivo, če bi se delež elektrike povečeval za 1,5 odstotka na leto in zmanjšanju porabe energije za 1,3 odstotka na leto.
»S poudarkom na stroškovno učinkovitih obnovljivih virih in razvojem hranilnikov energije, lahko elektrika vodi v znižanje emisij toplogrednih plinov, ob tem pa evropsko gospodarstvo postane bolj čisto in bolj konkurenčno,« pravi Francesco Starace, predsednik Eurelectrica in predsednik uprave Enela. Za razogljičenje EU do 2050 bi moralo biti 63 odstotkov prometa in stavb, zlasti ogrevanja in hlajenja, in polovica industrijskih procesov na elektriko.
Države EU so sicer na zelo različnih stopnjah, zato bo za vsako treba določiti drugačno pot, vložki v dosego ciljev pa bodo tudi različni. Na Poljskem bo, denimo, razogljičenje zelo odvisno od dosegljivosti ključnih tehnologij za prehod. »Globoko razogljičenje bo zahtevalo ogromne napore. Politična usmerjenost v pošten prehod, z nekoliko prostora za regionalna odstopanja, bo ključna za uspeh,« pravi Kristian Ruby, generalni sekretar Eurelectrica.
»Dve stvari sta se povezali, zavedanje, da lahko z obnovljivimi viri razogljičimo energetiko, in to, da lahko z elektriko potem razogljičimo celotno družbo,« je dejal Starace in dodal, da ima danes elektrika le 22-odstoten delež v končni porabi energije. Alistair Phillips-Davies, podpredsednik Eurelectrica in predsednik uprave SSE, je dodal, da v prometu elektrika poganja le en odstotek vozil, pa še to v glavnem zavzema železnica. Vendar se tudi to spreminja, ko države prepovedujejo vozila na fosilna goriva, poleg tega se baterije cenijo, električni avti pa že znižujejo stroške zdravstvenega sistema. Res pa mora Evropa pohiteti, zdaj je najbolj naprej namreč Kitajska.
»Možnosti za elektrifikacijo industrije so odprte. Na Švedskem jeklarna že namesto premoga uporablja vodik, ki je čisto proizveden. Druga možnost je gorivo iz lesa. Za vogalom je kemična industrija, ki bi lahko iz ogljikovega dioksida in vodika proizvajala metanol, pa tudi plastiko. Elektrifikacija ogrevanja s toplotnimi črpalkami je tudi na pohodu v veliko državah, to je tudi možnost za daljinsko ogrevanje,« pravi še en podpredsednik Eurelectrica in predsednik uprave Vattenfalla Magnus Hall. Starace je dodal, da obnovljivi viri skoraj nimajo obratovalnih stroškov, poskrbeti je treba le za vrnitev vložka v postavitev vetrnice, sončne elektrarne ali hidroelektrarne. »Ni več skrbi zaradi nihanja cen nafte in drugega. Cena elektrike iz obnovljivih virov je ponekod že nižja od cene elektrike iz že amortiziranih termoelektrarn. Trend je jasen,« je poudaril Starace.
Hall je opozoril še na to, da podjetja tudi za svoja poročila potrebujejo več elektrike iz obnovljivih virov, ob tem pa tudi stabilne cene. Tako je že več primerov, ko so proizvajalci ponudili pasovno energijo iz obnovljivih virov, kar je bilo še nedavno dokaj nepredstavljivo. Še nedavno so v industrijskih podjetjih menili, da so obnovljivi viri tvegani. Na vprašanje, ali je sploh mogoče postaviti vse potrebne vetrnice, sončne elektrarne, še zlasti pa daljnovode, ki so nujni za prehod, je Starace odgovoril, da ni le mogoče, temveč koristno za vse. Brez sprememb bodo premogovne elektrarne ostale na obrežjih rek in v mestih. Res da vetrnice in tudi sončne elektrarne niso vsem všeč, a to je proces, meni Starace. Phillips-Davies je dodal, da je še veliko možnosti za vetrnice v morjih. Pri elektrifikaciji bodo sicer ostali nekateri izzivi, zlasti začetni stroški in tudi pridobivanje dovoljenj.
Upanje dajeta prometni in energetski sveženj evropske zakonodaje, ki sta po mnenju Phillips-Daviesa dobra koraka naprej. Države ju bodo prenašale v svoj pravni red prihodnje leto in leta 2020. A Lundmark meni, da bomo krenili v energetski prehod zaradi razvoja tehnologije. Potrošniki sicer pravijo, da jim je veliko do okolja, vendar se običajno ne odločajo v skladu s tem. »Električni avto je povsem nova izkušnja in nudi veliko užitka. To nima povezave z varovanjem okolja. Ljudem bi bilo treba ponuditi nove načine, da dobijo te nove izkušnje,« pravi Lundmark.
Vendar pa večina stroke vidi vzporedno življenje vseh tehnologij še v prihodnjih desetletjih. Starace je povedal, da je bilo v Italiji v 80. letih veliko vprašanje, kaj bodo s termoelektrarnami na premog, saj so prišle učinkovite plinske turbine. Pa živijo lepo vzporedno. Jerome Pecresse, direktor GE Renewble Energy, je dodal, da so lahko tudi sončne elektrarne centralizirane, za vse pa poskrbi informacijska tehnologija, kjer je Evropa zelo konkurenčna s 30 odstotnim svetovnim tržnim deležem, kot je poudaril Leonid Mukhamedov, izvršni podpredsednik Schneider Electric.
Unija električne industrije - Eurelectric je sektorska zveza, ki povezuje 3500 družb iz vse Evrope. Te imajo na leto več kot 200 milijard evrov prihodkov. Konferenca v Ljubljani, kjer razpravljajo o novostih v energetskih politikah, novih igralcih, proizvodih in partnerstvih bo potekala še danes.
Brauer je prepričan, da bodo zato svet nasledile ženske s čustveno inteligenco. »Le dva odstotka družb z blockchain tehnologijo je ženskih. Menita, da bo ta tehnologija uspešna?« je vprašal in dodal, da za inovacije in spremembe nista ključna znanje in zmogljivost, temveč pravi odnos. To je razvojno in ne fiksirano razmišljanje. Energetske družbe, ki več vlagajo v poskuse, bodo preživele tudi v prihodnjih desetletjih.
Energetika po poti telefonije
Energetika postaja podobna telefoniji v 90. letih prejšnjega stoletja, meni Pekka Lundmark, predsednik uprave Fortuma. Končna ponudba telekomov takrat so bili klici in telefonska tajnica, podobno kot zdaj v energetiki dobava elektrike, toplote in hladu. Vsa inteligenca telefonskih družb je bila v stikalih, potem pa so prišle zagonske družbe, ki so razvile tehnologijo za prenos telefonskega klica po spletu. Razvoj telefonije je dobil izjemen pospešek. Podobno se decentralizira tudi oskrba z elektriko. »Prva vrednota danes je radovednost, treba se je povezovati z zagonskimi podjetji,« pravi Lundmark in dodaja, da stare poti ne bodo delovale, treba je najti nove.
Daan Roosegaarde, direktor Studia Roosegaarde, je ob tem omenil nove storitve. »Rad bi podatke o vsej svoji porabi, tako v hiši kot v avtomobilu, vendar bi bilo za večino gospodinjstev še bolje, če bi dobila personalizirane sisteme upravljanja porabe in podporo,« je dejal Roosegaarde. Nekakšnega avtopilota, kot je dodal Brauer, do določenega cilja. Tako se mu s prilagajanjem porabe ne bi bilo treba veliko ukvarjati, saj bi bil sistem prilagojen njegovemu življenjskemu slogu. Roosegaarde pa je energetike opozoril še na to, da 90 odstotkov ljudi ne ve, kaj je kilovat, zato je treba najti drugačne načine komuniciranja.
Elektrika zlasti v promet
Odločno ukrepanje proti podnebnim spremembam zahteva prehod velikega dela prometa, stavb in industrije na električno energijo, ugotavlja študija Eurelectrica Pot v razogljičenje. Študija zajema 100 odstotkov končne porabe energije v Evropski uniji in ugotavlja, da je 95-odstotno zmanjšanje emisij do 2050 mogoče le ob najmanj 60-odstotnem deležu elektrike v končni porabi energije. To je dosegljivo, če bi se delež elektrike povečeval za 1,5 odstotka na leto in zmanjšanju porabe energije za 1,3 odstotka na leto.
»S poudarkom na stroškovno učinkovitih obnovljivih virih in razvojem hranilnikov energije, lahko elektrika vodi v znižanje emisij toplogrednih plinov, ob tem pa evropsko gospodarstvo postane bolj čisto in bolj konkurenčno,« pravi Francesco Starace, predsednik Eurelectrica in predsednik uprave Enela. Za razogljičenje EU do 2050 bi moralo biti 63 odstotkov prometa in stavb, zlasti ogrevanja in hlajenja, in polovica industrijskih procesov na elektriko.
Države EU so sicer na zelo različnih stopnjah, zato bo za vsako treba določiti drugačno pot, vložki v dosego ciljev pa bodo tudi različni. Na Poljskem bo, denimo, razogljičenje zelo odvisno od dosegljivosti ključnih tehnologij za prehod. »Globoko razogljičenje bo zahtevalo ogromne napore. Politična usmerjenost v pošten prehod, z nekoliko prostora za regionalna odstopanja, bo ključna za uspeh,« pravi Kristian Ruby, generalni sekretar Eurelectrica.
Vodik namesto premoga
»Dve stvari sta se povezali, zavedanje, da lahko z obnovljivimi viri razogljičimo energetiko, in to, da lahko z elektriko potem razogljičimo celotno družbo,« je dejal Starace in dodal, da ima danes elektrika le 22-odstoten delež v končni porabi energije. Alistair Phillips-Davies, podpredsednik Eurelectrica in predsednik uprave SSE, je dodal, da v prometu elektrika poganja le en odstotek vozil, pa še to v glavnem zavzema železnica. Vendar se tudi to spreminja, ko države prepovedujejo vozila na fosilna goriva, poleg tega se baterije cenijo, električni avti pa že znižujejo stroške zdravstvenega sistema. Res pa mora Evropa pohiteti, zdaj je najbolj naprej namreč Kitajska.
»Možnosti za elektrifikacijo industrije so odprte. Na Švedskem jeklarna že namesto premoga uporablja vodik, ki je čisto proizveden. Druga možnost je gorivo iz lesa. Za vogalom je kemična industrija, ki bi lahko iz ogljikovega dioksida in vodika proizvajala metanol, pa tudi plastiko. Elektrifikacija ogrevanja s toplotnimi črpalkami je tudi na pohodu v veliko državah, to je tudi možnost za daljinsko ogrevanje,« pravi še en podpredsednik Eurelectrica in predsednik uprave Vattenfalla Magnus Hall. Starace je dodal, da obnovljivi viri skoraj nimajo obratovalnih stroškov, poskrbeti je treba le za vrnitev vložka v postavitev vetrnice, sončne elektrarne ali hidroelektrarne. »Ni več skrbi zaradi nihanja cen nafte in drugega. Cena elektrike iz obnovljivih virov je ponekod že nižja od cene elektrike iz že amortiziranih termoelektrarn. Trend je jasen,« je poudaril Starace.
Ljudem dati možnost
Hall je opozoril še na to, da podjetja tudi za svoja poročila potrebujejo več elektrike iz obnovljivih virov, ob tem pa tudi stabilne cene. Tako je že več primerov, ko so proizvajalci ponudili pasovno energijo iz obnovljivih virov, kar je bilo še nedavno dokaj nepredstavljivo. Še nedavno so v industrijskih podjetjih menili, da so obnovljivi viri tvegani. Na vprašanje, ali je sploh mogoče postaviti vse potrebne vetrnice, sončne elektrarne, še zlasti pa daljnovode, ki so nujni za prehod, je Starace odgovoril, da ni le mogoče, temveč koristno za vse. Brez sprememb bodo premogovne elektrarne ostale na obrežjih rek in v mestih. Res da vetrnice in tudi sončne elektrarne niso vsem všeč, a to je proces, meni Starace. Phillips-Davies je dodal, da je še veliko možnosti za vetrnice v morjih. Pri elektrifikaciji bodo sicer ostali nekateri izzivi, zlasti začetni stroški in tudi pridobivanje dovoljenj.
Upanje dajeta prometni in energetski sveženj evropske zakonodaje, ki sta po mnenju Phillips-Daviesa dobra koraka naprej. Države ju bodo prenašale v svoj pravni red prihodnje leto in leta 2020. A Lundmark meni, da bomo krenili v energetski prehod zaradi razvoja tehnologije. Potrošniki sicer pravijo, da jim je veliko do okolja, vendar se običajno ne odločajo v skladu s tem. »Električni avto je povsem nova izkušnja in nudi veliko užitka. To nima povezave z varovanjem okolja. Ljudem bi bilo treba ponuditi nove načine, da dobijo te nove izkušnje,« pravi Lundmark.
Vendar pa večina stroke vidi vzporedno življenje vseh tehnologij še v prihodnjih desetletjih. Starace je povedal, da je bilo v Italiji v 80. letih veliko vprašanje, kaj bodo s termoelektrarnami na premog, saj so prišle učinkovite plinske turbine. Pa živijo lepo vzporedno. Jerome Pecresse, direktor GE Renewble Energy, je dodal, da so lahko tudi sončne elektrarne centralizirane, za vse pa poskrbi informacijska tehnologija, kjer je Evropa zelo konkurenčna s 30 odstotnim svetovnim tržnim deležem, kot je poudaril Leonid Mukhamedov, izvršni podpredsednik Schneider Electric.
Največja konferenca
Unija električne industrije - Eurelectric je sektorska zveza, ki povezuje 3500 družb iz vse Evrope. Te imajo na leto več kot 200 milijard evrov prihodkov. Konferenca v Ljubljani, kjer razpravljajo o novostih v energetskih politikah, novih igralcih, proizvodih in partnerstvih bo potekala še danes.
