Ris, majhna mačka velike vrednosti

Dragoceni simbol naše naravne dediščine, katerega izumrtje moramo preprečiti, pravijo v WWF Adria.
Objavljeno
02. marec 2018 15.42
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Kakor je lev simbol Afrike, je ris dragocen simbol naše naravne dediščine. Prisotnost risa pozitivno vpliva na celoten ekosistem, zato je njegov obstanek v dinarski regiji zelo pomemben. WWF Adria v Sloveniji in na Hrvaškem sodeluje v dveh mednarodnih projektih, katerih namen je zagotoviti rešitve za grožnje, ki pretijo preživetju risa.

Jutri je namreč mednarodni dan divjih oziroma prostoživečih živali pod okriljem Združenih narodov, ki je letos posvečen velikim mačkam pod sloganom Velike mačke: ogroženi plenilci. Velike mačke so simbol ohranjene narave in skrbijo za ravnovesje vrst v naših ekosistemih, a se danes mnoge soočajo s številnimi pritiski in celo izumrtjem.

»Ris živi skrivnostno življenje, zato je zbiranje znanstvenih informacij, ki omogočajo njegovo učinkovito upravljanje, velik izziv. Zavedamo se, da so lovci pomemben partner pri spremljanju populacije risa, in upamo, da se bodo skozi naš štiriletni projekt izboljšali sodelovanje in dolgoročne ohranitve te izjemne vrste velikih mačk na območju dinaridov,« je poudarila Irma Popović Dujmović iz WWF Adria.

Izboljšanje sožitja med človekom in velikimi zvermi v Evropi je cilj novega mednarodnega projekta LIFE EuroLargeCarnivores, ki se izvaja v 17 evropskih državah, WWF Adria pa ga izvaja na Hrvaškem in v Sloveniji. Skozi projektne aktivnosti se bo izboljšala komunikacija z vsemi interesnimi skupinami, ki vplivajo na upravljanje z velikimi zvermi ter tako zagotovila temelje za dolgoročno stabilno populacijo. Hkrati veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu skupaj s partnerji izvaja projekt LIFE Lynx (vodilni partner v Sloveniji je Zavod za gozdove, sodelujejo pa še Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave) v okviru katerega bodo na Hrvaškem in v Sloveniji znova naselili 14 risov iz Karpatov, da se ustavi parjenje med sorodniki, ki najbolj ogroža preživetje risa pri nas.

Ris se je ujel v fotografsko zanko. Foto V. Slijepčević

»Edino upanje za rešitev risa na našem področju je obogatitev genskega materiala s ponovnim naseljevanjem novih osebkov. Celotna projektna ekipa je izredno vesela, da bomo ustavili izumiranje risa in ohranili biotsko
raznovrstnost dinarskih gozdov,« pravi Tomislav Gomerčić s fakultete za veterinarsko medicino.

Med najbolj občudovanimi

»Velike mačke so med najbolj prepoznavnimi in občudovanja vrednimi živalmi. Naj spomnimo, da so prav te vrste navdihovale proizvajalce avtomobilov, športne opreme in modne oblikovalce, ki so jih uporabljali kot simbole moči, hitrosti, lepote. V današnjem času pa so te čudovite živali zaradi človekovih dejavnosti marsikje že kritično ogrožene. Zaradi izgube življenjskega prostora in pomanjkanja plena kot posledice človekovih posegov v naravo, neposrednih konfliktov, krivolova in nezakonite trgovine njihove populacije naglo upadajo. Tako se je, denimo, populacija tigra v zadnjih sto letih zmanjšala za 95 odstotkov, populacije afriških levov pa za 40 odstotkov v samo 20 letih. Za zaustavitev tega upadanja so bili sprejeti različni ukrepi na globalni in nacionalnih ravneh,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.

Lani so države članice ZN sprejele tretjo od ključnih resolucij, ki opozarjajo na problem nezakonite trgovine. S politiko varstva, ki temelji na znanstvenih dognanjih in vladavini prava ter upošteva potrebe lokalnih prebivalcev na način, da imajo lokalne skupnosti koristi od varstva prostoživečih živali, je veliko bolj verjetno, da bodo te strategije in ukrepi uspešno ohranjali velike mačke v njihovem življenjskemu okolju.

»V Sloveniji imamo dve vrsti prostoživečih mačk, risa in divjo mačko. Ris je bil pri nas iztrebljen ter ponovno naseljen v 70. letih prejšnjega stoletja. Trenutno poteka pomemben projekt za ohranitev risa v Sloveniji v okviru programa Life, ki vključuje 11 ustanov v petih državah, vodi pa ga Zavod za gozdove Slovenije. Z ohranitvijo te karizmatične vrste bomo izpolnili odgovornost do narave in prihodnjih rodov. To odgovornost so prepoznale in si za njeno izpolnitev aktivno prizadevajo vse ključne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom prostoživečih živali. Uspešno medinstitucionalno sodelovanje in vključevanje lokalnih skupnosti je eden od osnovnih pogojev za uspešno izvedbo tega ambiciozno zastavljenega projekta,« pravijo tudi na MOP.