Tiskane izdaje
Ljubljana – Konferenca v Marakešu bo, kot je pričakovano, pokazala, da se je prehod v svetovno nizkoogljično gospodarstvo že začel, poleg tega naj bi se predstavniki držav dogovorili za prihodnje ukrepe, najpomembnejše je zmanjševanje emisij še pred letom 2020.
Sprejet pariški podnebni sporazum, katerega cilj je omejitev segrevanja na dve stopinji Celzija, pa, da bi se globalno segrevanje ustavilo pri največ 1,5 stopinje Celzija, je svet res usmeril na pot do popolne opustitve fosilnih goriv, a so vlade, ki so ga podpisale, zelo podcenile resnost tega neizogibnega cilja, menijo v Greenpeaceu. Zaveze držav niso niti blizu osnovnim pogojem, ki bi omogočali doseganje ciljev iz sporazuma.
Pot vodi v opustitev fosilnih goriv, a bo treba pospešiti korake po njej. Foto: Martin Meissner/AP Pictures
»Pričakujemo, da bodo vlade v prihodnjih dveh tednih v Marakešu začele obravnavati to nevarno razpoko z resnostjo, ki jo potrebuje naš planet,« dodajajo in opozarjajo, da prihajajo ključna leta v boju proti podnebnemu kaosu, ko še lahko omejimo posledice podnebnih sprememb s čistimi, varnimi in pametnimi rešitvami. Te so preverjene, pripravljene za uporabo, poleg tega so zelo koristne za naše zdravje, delovna mesta in okolje.
»Če to odprto okno zamudimo zaradi prešibkih nacionalnih zavez, nam bodo ostali le visoki stroški, velika tveganja in velika vprašanja. Edina izbira je takojšnje ukrepanje,« so jasni v Greenpeaceu.
Zeleni podnebni sklad
Evropska unija v Marakešu pričakuje napredek predvsem pri ključnih točkah pariškega sporazuma, med drugim tudi glede dostopa držav v razvoju do financiranja podnebnih ukrepov in tudi za povečevanje usposobljenosti za pripravo in uvedbo lastnih podnebnih načrtov držav v razvoju. EU je za zdaj največja donatorica denarja za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Zavezala se je, da bo v zeleni podnebni sklad (sto milijard dolarjev) prispevala skoraj polovico denarja.
Pomembna tema konference v Marakešu (COP 22) bo po mnenju EU tudi krepitev podnebnega ukrepanja pred letom 2020, ko bo pariški sporazum začel veljati. Temu bo namenjen tudi dogodek na visoki ravni 17. novembra, ko bodo preverili napredek dosedanjih pobud in napovedali nove pobude za podnebno ukrepanje. EU močno podpira združevanje in sodelovanje pri tem. Organizirala ali gostila bo več dogodkov, tudi razprave o pomembnosti gozdov, prometa, stavb in obnovljive energije.
Podnebje prehiteva ukrepe
Obdobje med letoma 2011 in 2015 je bilo najtoplejše od začetka meritev po vsem svetu, razen v Afriki, kjer je bilo zadnje petletno obdobje drugo najtoplejše v zgodovini meritev. Temperature so povprečno za 0,57 stopinje Celzija presegale temperature med letoma 1960 in 1990. Najtopleje je bilo lani, 0,76 stopinje Celzija nad povprečjem iz obdobja med 1960 in 1990. Lani so povprečne temperature prvič presegle povprečne temperature predindustrijskega obdobja za več kot eno stopinjo Celzija. Najtoplejša do zdaj so tudi morja.
Morja so najtoplejša od začetka meritev, kar ima hude posledice. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Led na Arktiki se pospešeno tali. Med letoma 2011 in 2015 je območje ledu septembra obsegalo 4,7 milijona kvadratnih kilometrov, kar je 28 odstotkov manj kot v obdobju med letoma 1981 in 2010. Pospešeno se tali tudi led na Grenlandiji in v gorah.
Od 1993 se gladina morja zaradi segrevanja in taljenja ledu zvišuje za tri milimetre na leto. Med letoma 1900 in 2010 se je gladina morij dvigala za 1,7 milimetra na leto. Verjetnost zelo visokih temperatur se je povečala za desetkrat, verjetnost ekstremno izdatnih padavin in poplav pa za vsaj 40 odstotkov.
Poplave bodo pogostejše in hujše. Foto: arhiv Dela
Slovensko prilagajanje
Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo osnutek nacionalnega strateškega okvira za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bo v javni obravnavi do 21. novembra. Povedali so, da se bodo temperature pri nas med letoma 2021 in 2050 (glede na obdobje med 1960 in 1990) poleti in pozimi zvišale od ene do 2,5 stopinje, jeseni od ene do dveh stopinj, spomladi pa za 0,5 do 1,5 stopinje Celzija. Pogostejša bodo sušna obdobja, predvsem poleti, in tudi poplave.
Zaradi vročine bodo tudi škode ob sušah višje. Foto: Jože Pojbič/Delo
