Tiskane izdaje
Ljubljana − »Slovenija v absolutnem merilu pri svetovnih izpustih toplogrednih plinov ne prispeva veliko, če gledamo izpuste na prebivalca, pa nismo več tako nedolžni,« pravi direktor urada za meteorologijo na Agenciji za okolje (Arso) Klemen Bergant. Meritve kažejo, da je čedalje topleje, leto 2014 je bilo spet najtoplejše od začetka meritev leta 1880. »Devet od desetih najtoplejših let se je zvrstilo od leta 2000,« je še dodal Bergant.
Celine se segrevajo bolj kot oceani. V zadnjih 135 letih se je globalna temperatura zraka dvignila za 0,7 stopinje Celzija, na celinah pa v povprečju za eno stopinjo. »V Sloveniji so se tempreture v samo zadnjih 50 letih dvignile za 1,7 stopinje Celzija,« je opozoril Bergant.
Slovenija znižuje emisije
Leta 2013 smo v Sloveniji po še nepotrjenih podatkih v zrak spustili dobrih 18 milijonov ton toplogrednih plinov, izraženih v enotah ogljikovega dioksida (molekula metana ima, denimo, 25-krat hujši toplogredni učinek kot CO2, didušikov oksid celo 298-kratnega, F-plini pa od 124- do 22.800-kratnega). V izhodiščnem letu 1986 so slovenski izpusti dosegli 20,3 milijona ton, kar je 11 odstotkov več kot predlanskim.
Industrija je v tem obdobju izpuste zmanjšala za 59 odstotkov, tudi zaradi gospodarske krize, v prometu pa so izpusti zrasli za 169 odstotkov. »Posebno veliko rast izpustov prometa smo imeli med letoma 2007 in 2008, ko sta se v Evropsko unijo priključili Bolgarija in Romunija, za kar 15 odstotkov,« je pojasnila Tajda Mekinda Majaron z Arsa. Po izpustih na prebivalca je Slovenija malenkost nad povprečjem EU, vendar je izpolnila obveznosti kjotskega protokola.
Promet najtrši oreh
Do leta 2020 lahko Slovenija emisije prometa in drugih sektorjev, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami (ne-ETS), poveča za štiri odstotke. V energetiki in drugih panogah, ki so vključene v trgovanje, pa bo treba emisije zmanjšati za 21 odstotkov. »Trenutno smo pri ne-ETS za 11 odstotkov pod omejitvijo. Ali bomo pod njo tudi ostali, pa bo odvisno predvsem od sektorja prometa,« je povedala Mekinda Majaronova.
Toplejše zime z več padavinami
Damjan Dvoršek iz Arsa je povedal, da se glede na trende med letoma 1961 in 2011 pri nas temperatura dvigne za 0,33 stopinje Celzija na desetletje, količina padavin se v tem času zmanjša za dva odstotka, višina snega pa za 15 odstotkov. Sončno obsevanje se poveča za dva odstotka na desetletje. »Slovenija se segreva hitreje od preostanka sveta,« opozarja Dvoršek. Hitreje se segreva vzhodni del države, upad padavin pa je statistično opazen v zahodnem delu. Modeli kažejo tudi, da se bolj segrevajo zime in poletja, padavine pa se krepijo pozimi in slabijo poleti.
Z manj padavinami in višjimi temperaturami poleti so povezane tudi čedalje pogostejše kmetijske suše. Najhujšo sušo smo v tem tisočletju imeli leta 2003 in leta 2013. »Močan trend kaže, da se suše gostijo, imamo že zaporedna leta z močno sušo, povečala so se obdobja negativne vodne bilance,« je povedal Gregor Gregorič z Arsa. Zato se je po njegovem treba vprašati, ali vsako sušo še naprej razglašati za naravno nesrečo ali to sprejeti kot naravno danost in se ustrezno prilagoditi.
Upanje za Pariz
»Vse težave se zaradi podnebnih sprememb še zaostrujejo. Podnebne spremembe namreč vplivajo na vse, količino in kakovost pridelane hrane in njene globalne cene, na razpoložljivost vode in dostopnost energentov in drugih naravnih virov. Svet bo moral kmalu obravnavati vprašanje podnebnih beguncev, se soočiti s politično nestabilnostjo in širjenjem bolezni. Ni ogrožen planet, ogrožena je naša civilizacija,« pa je opozorila Tanja Cegnar in dodala, da je za vse pomembno, kaj se bodo svetovni voditelji dogovorili v Parizu decembra letos.
