Tiskane izdaje
Ljubljana – Odmikanje ali približevanje Zemlje Soncu, nagibanje in vrtenje Zemlje ter sončne pege narekujejo tako dan in noč, letne čase, tudi ledene dobe. Od tega je odvisno skoraj vse življenje, hkrati pa omogoča znižanje emisij, ki povzročajo segrevanje.
Večje število sončnih peg pomeni močnejše sevanje Sonca in tudi višje temperature na planetih osončja. »Vendar zgolj s Soncem ne moremo pojasniti hitrega porasta vsebnosti toplogrednih plinov v atmosferi in segrevanja planeta v 150 letih industrijske revolucije. To smo povzročili ljudje z emisijami toplogrednih plinov,« pravi Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo na Agenciji za okolje (Arso).
»Pravokotno na vrhu ozračja Sonce sije z močjo 1367 vatov na kvadratni meter. Pri prehodu skozi ozračje se sevanje večinoma sipa in absorbira, tudi ob jasnem dnevu pride do površja manjši del sončnega sevanja,« je povedal Gregor Vertačnik iz Arso. Najbolj osončena pri nas je Primorska poleti, ko sonce sije tudi po 15 ur na dan. Pozimi je sončno sevanje tudi štirikrat šibkejše kot poleti, pa še čas obsevanja je krajši, le osem ur. Pozimi sonce najmočneje sije v gorah.
Preklopi na sonce
Po napovedih projekta Preklopi na sonce (www.preklopinasonce.si) v okviru evropskega projekta EnergizAIR, pri nas ga izvaja Slovenski e-forum, bo danes vseh sedem štiri kilovatnih vzročnih sončnih elektrarn proizvedlo dovolj elektrike za potrebe več kot enega gospodinjstva, ki povprečno porabi 10,85 kilovatne ure (kWh) elektrike na dan. V Lescah bi taka sončna elektrarna proizvedla 20,9 kWh, v Ljubljani 22,3 kWh, v Mariboru 21,6 kWh, v Murski Soboti 21,2 kWh, v Novi Gorici 19,6, Novem mestu 22, v Portorožu pa 20,3 kWh. Jutri bo proizvodnja vseh sončnih elektrarn manjša, vendar še vedno dovolj velika za vso porabo gospodinjstev. V Lescah 17,2, v Ljubljani 19, v Mariboru 18,8, v Murski Soboti 19,4, Novi Gorici 14,5, Novem mestu 19,6, v Portorožu pa 16,4 kWh.
Tudi toplote dovolj
Za oba dneva velja tudi to, da bi s sončnimi kolektorji povsod po Sloveniji lahko segreli dovolj vode za potrebe gospodinjstva po topli vodi in toploti prostorov. Pri tem bi v posameznem gospodinjstvu na dan prihranili le do 1,5 litra kurilnega olja ali 1,4 kubičnega metra plina ali 2,7 kilograma peletov, v seštevku na leto in na vsa gospodinjtva pa bi bile te številke ogromne. Projektu Preklopi na sonce se bo prihodnji teden dejavno pridružilo tudi Zeleno Delo.
Po študiji Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu (MIT) bi lahko vso elektriko, ki jo porabi človeštvo, proizvajali v sončnih elektrarnah s sedanjo tehnologijo, mogoče bi bilo treba izboljšati le učinkovitost. Svet z energijo napajajo elektrarne z močjo 15 teravatov oziroma 15 milijonov megavatov.
Zaščita pred soncem za zdravje
Prevelike doze ultravijoličnega sevanja Sonca škodi tako ljudem kot živalim, posebej močno dvoživkam, in tudi materialom, med temu najbolj plastiki. »Tudi skozi tanjše oblake in v senci nas lahko opeče, zaščita pred soncem ni niti voda,« je povedala Tanja Cegnar iz Arso. Suhi znanstveni podatki ljudem ne povedo veliko, zato so razvili model UV indeksa, ki pove, v kolikšnem času sonce opeče človeka. Vrednost 11 pomeni, da se to zgodi že v desetih minutah. UV indeks je pri ans najvišji junija in v začetku julija, ko dosega vrednosti med 8 in 10. Pri tako visokem indeksu človeka opeče že po 20 minutah. »V gorah je zdaj UV indeks 8,5. Ultravijolično sevanje ne škoduje le koži, temveč tudi očem, ustvarja pa tudi osnove za tvorbo talnega ozona,« je povedala Cegnarjeva.
Ana Benedičič iz Splošne bolnišnice Celje je pojasnila, da ima ultravijolično sevanje večinoma samo slabe učinke, edina dobra je tvorba vitamina D. »Če smo zagoreli, se tudi vitamin D neha delati,« je dodala Benedičičeva in opozorila, da so viri vitamina D tudi drugod, denimo v živilih živalskega izvora. Najhujša posledica izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju je kožni rak. Število primerov tudi v Sloveniji precej narašča. »Večino leta delamo v zaprtih prostorih, potem pa se odpravimo na dopust in se slečemo,« je nevarnost razložila Benedičičeva in poleg sončenja odsvetovala tudi uporabo solarija.
V senco, ko je sonce močno
Opozorila je na preprosta pravila. Med 10. in 16. uro poleti, ko je senca krajša od telesa, se je priporočljivo zadrževati v globoki senci. Kreme za sončenje in modnost zagorelosti bi morali čim prej odpraviti. Zaščitne kreme niso namenjene podaljševanju zadrževanja na soncu, temveč so zgolj zaščita za čas, ko ne moremo do sence. Nanesena naj bo dovolj na debelo in z zaščitnim faktorjem vsaj 30. Benedičičeva je še opozorila, da pri nas nimamo zakonodaje, ki bi delavce ščitila pred nevarnostjo sončnega sevanja in niti standardov opreme za delo na soncu. Nemčija je medtem že uradno prepoznala bolezni, ki so posledica dela na soncu.
Otroci vodijo
Najbolj učinkovito se zaščite pred nevarnim sevanjem sonca naučijo otroci, z njimi pa tudi starši. V program Varno s soncem, ki ga izvaja Nocionalni inštitut za javno zdravje, je letos vključenih 38.840 otrok iz vrtcev in 16.164 osnovnošolcev. Od začetka programa leta 2007 je napotke o primernih pokrivalih, oblačilih, očalih, senci in drugem dobilo že 220.000 otrok. Simona Uršič iz NIJZ je povedala, da so se za program odločili zaradi dobrih izkušenj drugih držav, najdlje je Avstralija, pa tudi zaradi razmer, saj število primerov kožnega raka tudi v Sloveniji zelo narašča.
