Sončne elektrarne brez subvencij že rastejo
V Gen-I Sonce pravijo, da je pri nas trg letos prvič oživel, v svetu pa se rast ustavlja.
Odpri galerijo
Pri nas sončne elektrarne dobivajo zagon, po svetu se ta ustavlja. Foto BlaŽ Samec
Ljubljana – V svetu se je po ustavitvi podpor in začetku avkcij za elektrarne z najnižjimi cenami rast sončnih elektrarn ustavila. Pri nas se rast nadaljuje s sončnimi elektrarnami za lastne potrebe.
»Industrijski partnerji postavljajo sončne elektrarne brez subvencij že dolgo. Imamo odprta dva projekta, Ipros in Steklarna Hrastnik. Naložba se vrne prej kot v desetih letih, če je pravilna konfiguracija za lastno oskrbo. Odločitev je odvisna od osveščenosti investitorja, ne od subvencij,« na vprašanje, ali se že splača postavitev sončne elektrarne brez subvencij, odgovarja predsednik uprave Gen-I Robert Golob in dodaja, da se je letos prvič po ustavitvi podpor trg prebudil.
Sončne panele družbi Gen-I Sonce dobavlja Bisol. »Večina dodane vrednosti tako ostane doma, v vsakem projektu je 70 odstotkov slovenske tehnologije,« pravi Golob. Cena kilovata moči sončne elektrarne na ključ znaša približno tisočaka evrov, pri velikosti nad 50 kilovatov pa cene začnejo padati. »Namenoma se držimo najbolj preizkušene tehnologije. V Sloveniji so v prvem valu mnogi imeli slabe izkušnje s proizvajalci, ki so kar izginili. Vzdrževanja ni bilo. Zato mi jamčimo za kakovost panelov, razsmernikov in vsega drugega. Sistem mora delovati 30 let, mi pa nudimo vzdrževanje do konca življenjske dobe,« pojasnjuje Golob in dodaja, da so tisti, ki so slabe sončne elektrarne odstranili s streh po petih letih in jih zamenjali z boljšimi, preprosto zapravljali denar.
»Vsekakor, postavitev sončne elektrarne je stroškovno učinkovita tudi brez subvencij in v marsikateri državi je to že ustaljena praksa. V Sloveniji se lahko investitorji odločijo za vstop v sistem neto merjenja, ki lastnikom sončnih elektrarn, priključenih na distribucijsko omrežje, omogoča samooskrbo z lastno električno energijo. Viške proizvedene električne energije lastnik daje, manke pa jemlje iz distribucijskega omrežja. Deluje brez finančnih podpor, zagotavlja redno proizvodnjo električne energije na kraju samem, zmanjša dolgoročni strošek elektrike in prispeva k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Gre za dolgoročno naložbo v lastno energetsko neodvisnost,« pravijo tudi v Bisolu.
Dodajajo, da lasten vir energije poleg tega omogoča, da nam je lahko vseeno za nihanja cen energentov na trgu ter za gospodarska in politična dogajanja, ki lahko vplivajo na dobavo energentov. Donosi pa so privlačnejši, kot pri, denimo, deponiranju presežnih sredstev na banki, in predstavljajo dodatno razpršenost tveganj.
Pri odločitvi za sončno elektrarno in izračunu njene stroškovne učinkovitosti je treba upoštevati predvideno porabo električne energije objekta in odjemalcev. Večja poraba električne energije zaradi ogrevanja objekta in sanitarne vode s toplotno črpalko, zahteva večjo sončno elektrarno, pri čemer se niža cena na inštaliran vat moči in posledično je povračilna doba krajša. »Poudariti moramo, da je rentabilnost investicije odvisna od kakovosti izbranih solarnih komponent, izvajalca postavitve ter kasnejše redne skrbi za sončno elektrarno, pravilnega vzdrževanja in tudi letnega čiščenja modulov na strehi. Navadno se investicija povrne med sedmimi in desetimi leti. Zavedati se je treba, da je po poplačilu investicijskih stroškov življenjska doba elektrarne tudi več kot 30 let in v teh letih nam bo elektrarna ob primernem vzdrževanju zagotavljala proizvodnjo in porabo električne energije,« zagotavljajo v Bisolu. Njihovi moduli v 25 letih izgubijo 15 odstotkov moči.
Trendi gredo predvsem v smer višanja izkoristkov modulov in vpeljevanja nišnih izdelkov, ki jih narekuje estetika doma. Fotovoltaika se vedno bolj umešča v naše bivalno okolje, zato je videz in z njim ustrezne arhitekturne rešitve vedno bolj pomemben. V ospredje stopajo popolnoma črni moduli, moduli s transparentno, za svetlobo prepustno folijo, moduli z obarvanimi celicami, vgradni (BIPV) moduli itd. »Daleč najmočnejši trend pa so konstantni padci cen, danes lahko sončno elektrarno postavimo za četrtino ali petino cene pred sedmimi ali osmimi leti,« dodajajo v Bisolu.
Za to, da se je svetovna rast moči sončnih elektrarn letos prvič po letu 2000 ustavila, je po Golobovem mnenju razlog v tem, da prvič na trgu ni več presežka sončnih elektrarn. Zdaj prihaja na vrsto samooskrba gospodinjstev, pa tudi gospodarstva, vendar za zdaj nekoliko bolj južno od Slovenije.
Na največjem evropskem energetskem in solarnem dogodku InterSolar 2018 v Münchnu so evropski in svetovni javnosti predstavili slovensko platformo SunContract, ki že danes podpira izvajanje EU Direktive o obnovljivih virih energije na področju samooskrbnih energetskih skupnosti na lokalni in državni ravni.
Platforma namreč omogoča nov način trgovanja z obnovljivimi viri energije, saj povezuje obnovljive vire energije ter usklajuje ponudbo in povpraševanje na maloprodajnem trgu z blockchain tehnologijo. »Platformo smo predstavili več kot 100 ključnim predstavnikom iz energetskega sektorja, vključno s predstavniki Evropske komisije in vodilnimi predstavniki SolarPower Europe ,« je poudaril Gregor Novak soustanovitelj in direktor platforme SunContract. Platforma že danes podpira tudi trgovanje z energijo, shranjeno na baterijah. Partner v Sloveniji je družba Sonce energija.
»Industrijski partnerji postavljajo sončne elektrarne brez subvencij že dolgo. Imamo odprta dva projekta, Ipros in Steklarna Hrastnik. Naložba se vrne prej kot v desetih letih, če je pravilna konfiguracija za lastno oskrbo. Odločitev je odvisna od osveščenosti investitorja, ne od subvencij,« na vprašanje, ali se že splača postavitev sončne elektrarne brez subvencij, odgovarja predsednik uprave Gen-I Robert Golob in dodaja, da se je letos prvič po ustavitvi podpor trg prebudil.
Slabe prve izkušnje
Sončne panele družbi Gen-I Sonce dobavlja Bisol. »Večina dodane vrednosti tako ostane doma, v vsakem projektu je 70 odstotkov slovenske tehnologije,« pravi Golob. Cena kilovata moči sončne elektrarne na ključ znaša približno tisočaka evrov, pri velikosti nad 50 kilovatov pa cene začnejo padati. »Namenoma se držimo najbolj preizkušene tehnologije. V Sloveniji so v prvem valu mnogi imeli slabe izkušnje s proizvajalci, ki so kar izginili. Vzdrževanja ni bilo. Zato mi jamčimo za kakovost panelov, razsmernikov in vsega drugega. Sistem mora delovati 30 let, mi pa nudimo vzdrževanje do konca življenjske dobe,« pojasnjuje Golob in dodaja, da so tisti, ki so slabe sončne elektrarne odstranili s streh po petih letih in jih zamenjali z boljšimi, preprosto zapravljali denar.
»Vsekakor, postavitev sončne elektrarne je stroškovno učinkovita tudi brez subvencij in v marsikateri državi je to že ustaljena praksa. V Sloveniji se lahko investitorji odločijo za vstop v sistem neto merjenja, ki lastnikom sončnih elektrarn, priključenih na distribucijsko omrežje, omogoča samooskrbo z lastno električno energijo. Viške proizvedene električne energije lastnik daje, manke pa jemlje iz distribucijskega omrežja. Deluje brez finančnih podpor, zagotavlja redno proizvodnjo električne energije na kraju samem, zmanjša dolgoročni strošek elektrike in prispeva k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Gre za dolgoročno naložbo v lastno energetsko neodvisnost,« pravijo tudi v Bisolu.
Donosnejše kot banka
Dodajajo, da lasten vir energije poleg tega omogoča, da nam je lahko vseeno za nihanja cen energentov na trgu ter za gospodarska in politična dogajanja, ki lahko vplivajo na dobavo energentov. Donosi pa so privlačnejši, kot pri, denimo, deponiranju presežnih sredstev na banki, in predstavljajo dodatno razpršenost tveganj.
Pri odločitvi za sončno elektrarno in izračunu njene stroškovne učinkovitosti je treba upoštevati predvideno porabo električne energije objekta in odjemalcev. Večja poraba električne energije zaradi ogrevanja objekta in sanitarne vode s toplotno črpalko, zahteva večjo sončno elektrarno, pri čemer se niža cena na inštaliran vat moči in posledično je povračilna doba krajša. »Poudariti moramo, da je rentabilnost investicije odvisna od kakovosti izbranih solarnih komponent, izvajalca postavitve ter kasnejše redne skrbi za sončno elektrarno, pravilnega vzdrževanja in tudi letnega čiščenja modulov na strehi. Navadno se investicija povrne med sedmimi in desetimi leti. Zavedati se je treba, da je po poplačilu investicijskih stroškov življenjska doba elektrarne tudi več kot 30 let in v teh letih nam bo elektrarna ob primernem vzdrževanju zagotavljala proizvodnjo in porabo električne energije,« zagotavljajo v Bisolu. Njihovi moduli v 25 letih izgubijo 15 odstotkov moči.
Modni trendi in padanje cen
Trendi gredo predvsem v smer višanja izkoristkov modulov in vpeljevanja nišnih izdelkov, ki jih narekuje estetika doma. Fotovoltaika se vedno bolj umešča v naše bivalno okolje, zato je videz in z njim ustrezne arhitekturne rešitve vedno bolj pomemben. V ospredje stopajo popolnoma črni moduli, moduli s transparentno, za svetlobo prepustno folijo, moduli z obarvanimi celicami, vgradni (BIPV) moduli itd. »Daleč najmočnejši trend pa so konstantni padci cen, danes lahko sončno elektrarno postavimo za četrtino ali petino cene pred sedmimi ali osmimi leti,« dodajajo v Bisolu.
Za to, da se je svetovna rast moči sončnih elektrarn letos prvič po letu 2000 ustavila, je po Golobovem mnenju razlog v tem, da prvič na trgu ni več presežka sončnih elektrarn. Zdaj prihaja na vrsto samooskrba gospodinjstev, pa tudi gospodarstva, vendar za zdaj nekoliko bolj južno od Slovenije.
Slovenci prvi na svetu
Na največjem evropskem energetskem in solarnem dogodku InterSolar 2018 v Münchnu so evropski in svetovni javnosti predstavili slovensko platformo SunContract, ki že danes podpira izvajanje EU Direktive o obnovljivih virih energije na področju samooskrbnih energetskih skupnosti na lokalni in državni ravni.
Platforma namreč omogoča nov način trgovanja z obnovljivimi viri energije, saj povezuje obnovljive vire energije ter usklajuje ponudbo in povpraševanje na maloprodajnem trgu z blockchain tehnologijo. »Platformo smo predstavili več kot 100 ključnim predstavnikom iz energetskega sektorja, vključno s predstavniki Evropske komisije in vodilnimi predstavniki SolarPower Europe ,« je poudaril Gregor Novak soustanovitelj in direktor platforme SunContract. Platforma že danes podpira tudi trgovanje z energijo, shranjeno na baterijah. Partner v Sloveniji je družba Sonce energija.
