Sončne elektrarne pestijo stroški za Zpiz

Ljubljana – Naložba v malo sončno elektrarno se še vedno ne izplača, saj so fiksni stroški previsoki. Dokler vlada ne bo spremenila nerazumnih uredb, bo ostalo tako in fotovoltaika v Sloveniji bo zastala, opozarja stroka.

Sončne elektrarne v Sloveniji proizvedejo 1,4 odstotka električne energije. V času razcveta pred dvema letoma je bilo postavljenih za 120 megavatov moči, v osmih mesecih letos je upad močan, saj je bilo inštaliranih za le dva megavata moči sončnih elektrarn. Če je šlo v preteklih letih predvsem za gradnjo večjih sončnih elektrarn, je ostalo veliko priložnosti za majhne. »Sončnih elektrarn do 13 kilovatov moči je pri nas le odstotek, strešnega potenciala pa več tisoč,« je na peti Slovenski fotovoltaični konferenci poudaril Marko Topič s fakultete za elektrotehniko in dodal: »Zato je to velika priložnost za nadaljnji razvoj trga, a le, če bo vlada imela posluh in bo spremenila nerazumne uredbe. Sicer bomo morali čakati na boljše čase.« Direktor Bisola Uroš Merc pa je bil kritičen: »Svet bo šel naprej brez Slovenije in čez nekaj let se bomo spraševali, zakaj pri nas nimamo fotovoltaike. Gospodarstvo pa vmes ne bo imelo nič od tega.«

Visoki fiksni stroški

Ovira za postavitev malih sončnih elektrarn na strehah so namreč fiksni stroški, ki jih sestavljajo prispevki Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Ti so višji kot prihodki od proizvodnje električne energije iz njih. Prav tako nesmiselno stroka vidi odvzem pokojnine upokojencem, ki so lastniki sončne elektrarne. Za povečanje donosa malih sončnih elektrarn bo treba spodbuditi lastni odjem elektrike in razmisliti o neto obračunu oziroma neto meritvah električne energije (angl. »net-metering«), je na konferenci opozoril profesor Kristijan Brecl iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko. To pomeni, da gospodinjstvo plača, kar porabi, pri čemer se odšteje razlika, ki jo je v omrežje dala njegova sončna elektrarna. Lastnik sončne elektrarne po tem modelu plačuje le omrežnino in mu ni treba imeti registrirane dejavnosti za opravljanje proizvajanja električne energije ter plačevati s tem povezanih prispevkov.

Šest evropskih držav se je za ta korak že odločilo: Danska, Nizozemska, Belgije, Italija, Turčija in Ciper. Razprave o neto meritvah električne energije iz OVE pa potekajo na Portugalskem, Slovaškem, Češkem, v Litvi, Grčiji in Sloveniji. »Za to mora država zagotoviti ustrezno pravno podlago,« je poudaril predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl. Hkrati bo treba pred uvedbo neto obračuna poskrbeti za vse osnovne tehnične pogoje, je opozoril Janko Kosmač iz Elesa.

Veliko novih delovnih mest

Da je priložnost za rast panoge v malih sončnih elektrarnah, je menil tudi Bernd Rech iz Helmholz Zentrum Berlin iz Nemčije. Tam s sončnimi elektrarnami proizvedejo pet odstotkov vse električne energije in spodbujajo lastni odjem. Ohraniti hočejo postavitev za dva do tri gigavate sončnih elektrarn na leto. Rech je poudaril tudi, da bo za prihodnost fotovoltaike in večjo vključenost obnovljivih virov energije ključna sprememba energetskih sistemov, saj bo leta 2050 treba proizvesti dovolj trajnostne energije za devet milijard zemljanov. Za fotovoltaiko bo ključno povečanje učinkovitosti celic in razvoj novih tehnologij, kar bo zagotovilo tudi nižje stroške. Poleg tega lahko panoga do leta 2030 ustvari dva milijona delovnih mest.