Tiskane izdaje
Magister naravoslovnih znanosti s področja varstva naravnih vrednot Teo Hrvoje Oršanič, ki je v naravovarstvu že 25 let, si želi več povezovanja. Vsi moramo pomagati, od krajevnih skupnosti do vlade.
»Zelo dobro se zavedam, da je varovanje narave zelo zahtevno, saj vključuje gospodarstvo, kulturo, socialo in seveda okolje. Povezovanje je dobra pot, s poslušanjem, spoštovanjem in razumevanjem,« pravi Oršanič, ki je bil za položaj direktorja Zavoda za varstvo narave izbran izmed treh kandidatov. Prej je dva mandata vodil Kozjanski park, ki deluje že 37 let, lani pa je pripravil praznik kozjanskega jabolka, ki je privabil 15.000 ljudi.
»Ena od značilnosti naše družbe je samozadostnost. Imamo več ustanov in javnih zavodov, v katerih menijo, da sami vedo dovolj in niso naklonjeni sodelovanju. Vsi, ki res poznajo prostor in naravo, pa povedo, da sami ne vedo veliko. V naši družbi je še ogromno prostora za sodelovanje,« je Oršanič odgovoril na vprašanje Dela, kakšne možnosti sodelovanja vidi, glede na to, da niti politike niso usklajene. Omenil je sodelovanje v mednarodnih projektih, tam se po določenem času sodelovanje izboljša.
V tej državi radi posegamo v neokrnjena območja. Foto Roman Šipić/Delo
Na nekaj mnenj, da pri nas piha primerno za vetrne elektrarne le na območjih Nature 2000, pa je Oršanič odgovoril, da če bi pri nas imeli idealne pogoje za vetrnice, bi veter že dolgo izkoriščali. Vetrnice načeloma podpira, vendar meni, da sodijo v prostor, ki je že za kaj uporabljen, denimo ob ceste. »V tej državi pa gremo z novimi projekti vedno v neokrnjen prostor,« pravi Oršanič, ki si bo prizadeval tudi za izboljšanje sodelovanja s kmetijstvom. To je namreč zelo prepleteno z okoljevarstvom.
Zavod za varstvo narave vidi kot povezovalca občin, agencij za razvoj, združenj in društev, krajinskih arhitektov, nevladnih organizacij in ministrstev. Hkrati pa poudarja, da je zelo zadovoljen s sodelavci, ki so stroka na področju varovanje narave.
