Tišino ob akvariju prekinilo vprašanje osnovnošolca: Imate nova jajčeca?
Iz Postojnske jame prihajajo razveseljive novice, povezane s človeško ribico oziroma malimi »zmajčki«. Ena od človeških ribic je zgodaj poleti odložila jajčeca, ki so se uspešno razvijala in skoraj vsi mladički so že uzrli »temo jame«, so sporočili iz družbe Postojnska jama. Slavnemu leglu iz leta 2016 se tako pridružujejo novi zmajčki. Obeta se reprodukcijska uspešnost, o kakršni v svetu človeške ribice še niso poročali.
Prav v teh dneh pričakujejo, da se izležejo še zadnji zmajevi mladički. Od 43 jajčec, ki jih je v začetku junija odložila samička, čakajo 32 mladičkov, kar v statistiki pomeni rekordno, 74-odstotno reprodukcijsko uspešnost. Po statističnem sklepanju znanstvenikov od 500 odloženih jajčec v naravi dosežeta odraslo dobo le dva mladička človeške ribice. »Leta 2016, ko so bili v Postojnski jami prvič priča izleganju 22 malih zmajčkov, smo imeli 34-odstotno uspešnost, kar je bil fantastičen rezultat, saj bi se po najbolj optimističnih napovedih lahko nadejali komaj enega mladička,« so sporočili iz Postojnske jame. Šest let pozneje pričakujejo dvakrat večjo uspešnost
Ekipa, ki skrbi za zmajeve mladičke, je izjemno predana. Jajčeca, zarodki in mladiči namreč potrebujejo neprestano skrb, hranjenje, čiščenje, opazovanje, beleženje, snemanje, so pojasnili v sporočilu za javnost. Če je treba, tudi potapljanje v ledeno mrzli vodi ali nenaden odhod z gledališke predstave, če vodja prek spremljanja slike v živo slučajno opazi kaj nenavadnega v akvariju in je treba odhiteti v jamo ter preveriti, ali je vse v redu, so del svojega vsakdana opisali strokovnjaki, ki bedijo nad malimi zmajčki.
Varuhi človeške ribice iz Postojnske jame počasi odstirajo neznanke, ki jih je okoli človeške ribice še vedno veliko. Tako so bili letos priča razvoju izredno redkega pojava jajčec »dvojčkov«. Na podlagi empiričnih raziskav lahko potrdijo tudi ugibanja, da na hitrost razvoja zarodkov in izleganja mladičev vpliva temperatura okolice. Ob višji jamski temperaturi razvoj poteka hitreje.
Leta 2016 so prve mladiče v predelu jame, kjer je konstantna temperatura od 8 do 10 stopinj Celzija, dočakali po štirih mesecih. Letos pa je leglo zmajčkov, ki domuje v predelu z višjo povprečno temperaturo okrog od 10 do 12 stopinj Celzija, ekipo biologov z vodjo na čelu presenetilo, saj so se začeli izlegati že po treh mesecih.
Da so v telesu ene od naših človeških ribic vidna jajčeca, je biologinja Katarina Kanduč opazila že v začetku maja. Potrpežljivo so opazovali in čakali, dokler ni nekega dne, sredi rednega obiska šolske skupine, tišino ob akvariju prekinilo pomenljivo nedolžno vprašanje osnovnošolca: »A imate nova jajčeca?«
»Da je tokrat jajčeca odkril otrok, nas še toliko bolj navdušuje,« je pojasnil predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj. »To poleg novega življenja dokazuje tudi, da s svojim delom in poročanjem premikamo meje, spreminjamo odnos do okolja, predvsem pa izobražujemo in vzgajamo. Otroke, profesorje in starše, ki jim je mar za okolje in čisto pitno vodo.«
Jamski laboratorij v Postojnski jami so znanstveniki označili kot »pomemben korak pri implementiranju optimalnih življenjskih pogojev za uspešno vzrejo Proteusa v ujetništvu«. A njegova zgodovina je dolga že več kot 90 let. Leta 1914 sta pionirja moderne speleobiologije E. G. Racovitza in R. Jennel ob obisku Postojnske jame predlagala, da se vsled pestrosti življenja in ugodnih pogojev uredi jamski laboratorij.
Leta 1931 so italijanski speleobiologi uredili prvo jamsko biološko raziskovalno postajo Stazione biospeleologica v t. i. Rovu novih podpisov – današnjem Vivariju. Leta 2014 pa so pri Postojnski jami zaposlili prve biologe in začeli tudi sami skrbeti za jamske živali in opravljati speleobiološke raziskave.
