Trajnostna gradnja blaži podnebne spremembe

Ljubljana – Švica in Liechtenstein letos že tretjič prirejata natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado Constructive Alps, namenjen trajnostnim projektom v Alpah. Med prek 350 prijavljenimi projekti iz sedmih držav se jih je v zadnji krog pred finalnim uvrstilo 32, tudi slovenski.

Države, ki jih povezuje alpski lok, združujejo tudi podobne težave, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Te so v alpskem svetu izrazitejše kot v nižjih predelih in imajo večplastne posledice. Trajnostna gradnja je eno od sredstev za zmanjšanje vpliva teh sprememb, saj se v Alpah kar tretjina energije porabi za gradnjo, ogrevanje in odstranjevanje stavb. Zgradbe, ki so zasnovane v duhu trajnosti, namreč prihranijo veliko energije, proizvedejo manj odpadkov in so prijetne tudi za bivanje. Promocija trajnostne gradnje, povezava držav prek meja in prispevek k uresničevanju Alpske konvencije – sedem držav podpisnic se je z akcijskim načrtom za podnebje v Alpah zavezalo k izvajanju ukrepov, s katerimi naj bi to območje postalo vzročna regija na področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam – so tudi glavni namen arhitekturnega natečaja Constructive Alps. Obenem ta spodbuja razmislek, kaj sploh je kakovostno življenje v Alpah.

Struktura kandidatov se je od leta 2010, ko je bil natečaj organiziran prvič, precej spremenila, pove predsednik strokovne žirije Köbi Gantenbein. Takrat je bilo največ prijavljenih projektov iz Avstrije, zlasti iz zvezne dežele Predarlsko (Vorarlberg), Švice in Nemčije. Prijavila se je tudi Slovenija, a po besedah Gantenbeina še ni bila zrela za preboj v ospredje. A že na naslednjem natečaju leta 2013 je večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega center Rinka (načrtovali so ga AU arhitekti s soavtorjema Jankom Rožičem in Dušanom Borakom) zasedlo tretje mesto.

Projekti iz vseh alpskih držav

Letos so kandidature za projekte prispele iz vseh alpskih držav. V drugi krog natečaja se je uvrstilo 11 projektov iz Švice, devet iz Avstrije, pet iz Italije, po dva iz Francije, Nemčije in Slovenije ter en projekt iz Liechtensteina. Nekateri projekti zajemajo razširitev obstoječih stavb, drugi celotno nadomestitev že obstoječih gradenj. Rdeča nit, ki povezuje večino izbranih projektov, je preporod alpskih vasi. Le peščica izbranih projektov, denimo stavba univerze v Innsbrucku in otroški vrtec v Dornbirnu (Avstrija), izhaja iz mestnega okolja. »Strokovna žirija pozdravlja in izpostavlja novogradnjo in prenovo v vaseh kot pomemben prispevek k trajnosti. Na območju Alp so številni že obstoječi objekti, ki bi jih lahko uporabljali drugače in trajnejše,« meni Gantenbein. Zato je petčlanska žirija, ki jo sestavljajo arhitekti, publicisti s področja arhitekture ter svetovalec in strokovnjak za Alpe, v ožji izbor uvrstila prenovljene turistične gradnje, med drugim v gostišče preoblikovano meščansko hišo v Valendasu (kanton Graubünden, Švica), stan in pet hlevov na planini Laška seč v Tolminu, stanovanjsko hišo Pölt v Welsbergu (Italija) in kompleks sedmih kamnitih vaških hiš Ghesc v italijanskem Montecresteseju.

K oživitvi vasi pripomorejo tudi novogradnje. Preprost otroški vrtec v avstrijskem Muntlixu je v celoti zgrajen iz lesa, pridobljenega iz gozda, ki pripada lokalni skupnosti. Coldrerio (kanton Tessin, Švica) je oplemenitila nova stavba čistih oblik iz ilovice, volne in lesa, kjer domuje tamkajšnja biotehniška šola. V vasici pri Trentu (Italija) se novi osrednji objekt turistične kmetije zliva s pristno krajino.

Prenovo pastirskega stanu z mlekarno in sirarno ter petih hlevov na planini Laška Seč je zasnovala arhitektka Maja Evelyn Kristan po naročilu lastnikov, kmetov iz vasi Zatolmin, ki so objekte prijavili na razpis za ohranjanje kulturne dediščine. Arhitektka se je pri načrtovanju morala držati navodil kmetov, ki so na objektih zahtevali le nujna vzdrževalna dela, smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – hiške predstavljajo od 19. stoletja ohranjen koncept tipične tolminske pašne planine – in strogih pravil gradbenih del na zavarovanem območju narave, saj planina leži v Triglavskem narodnem parku.

Stan in hiške so bile večinoma obnovljene z lesom, ki so ga priskrbeli kmetje iz svojih gozdov ali bližnjih lokacij, obnovil pa jih je lokalni obrtnik. Ker na planini od maja do oktobra »še vedno diši po mleku«, je arhitektka hleve obnovila tako, kot so bili zamišljeni pred sto leti; v pritličju hiške je bil prostor za živali, pod streho pa prenočišče za pastirje. S tem je pripomogla tudi k ohranitvi njihovega tradicionalnega načina življenja.

Nagrada 50.000 evrov

Mladinski hotel Punkl v Ravnah na Koroškem je drugi slovenski projekt, ki se je uvrstil v zadnjih krog natečaja pred velikim finalom. Zasnovala ga je skupina arhitektov na čelu z Marušo Zorec. Od naročnika so dobili nalogo zasnove nizkoenergijskega objekta, sami pa so predlagali, da bi ga zasnovali tudi trajnostno, zato so za glavni gradbeni material uporabili les, ki je tudi najbolj ekološki gradbeni material. »Zasnova hotela je zelo racionalna. Zaradi energetske varčnosti tloris ni smel biti preveč razvejan. Objekt nima hodnikov in je zgrajen tako, da se odpira na vse strani neba, da v notranjost pripeljemo čim več dnevne svetlobe,« glavne značilnosti opiše Maruša Zorec.

Žirija bo do konca junija opravila terenske oglede vseh 32 nominiranih projektov. Preverila bo, koliko energije je bilo porabljene za gradnjo oziroma prenovo, koliko energije se porablja pri uporabi novogradenj oziroma prenovljenih stavb in kolikšen energetski vložek bi bil potreben za morebitno odstranitev vsakokratnega objekta. Nato bo izbrala tri zmagovalne projekte, katerih arhitekti oziroma investitorji bodo prejeli nagrado v skupni vrednosti 50.000 evrov. Nagrajenci bodo razglašeni oktobra v Švicarskem planinskem muzeju v Bernu, vsi projekti, ki so prišli do drugega kroga, pa bodo vključeni v potujočo razstavo Constructive Alps, ki bo zakrožila po sedmih alpskih državah.